samomor / samomor iz ljubezni [Združeno]

[Cynthia]

Nesmiselno se to zdi, ko gledas na stvari realno. Ko ves da za vsakim dezjem posije soncek, ki si ga se bolj vesel.
Razumem pa take ljudi, ker v situaciji ko si razocaran, prizadet, ko te vse dusi, ne mislis na tisto lepo prihodnost.
Preprosto je takrat najlazja resitev samomor. Za to moras biti po eni strani pogumen, po drugi pa res zelo zelo prizadet in zato tudi slep.
Zato upam, da imajo (imamo) ljudje ob takih trenutkih nekoga, ki nas resnicno potolazi in razume.

Tisti, ki razglasajo to morda zelijo pozornost. Ker si zelijo zivljenja a vendar ne vidijo smisla.

Zakaj ne bi vsakemu podarili objema. Morda le beznega nasmeha ali lepega pozdrava, ki ga odvrne od roba. Zivljenje ni lahko in vsakdo kdaj potrebuje oporo. Eni vec, drugi manj.

[*tamalla*]

imela sem ze tudi jaz krizo sem pomislila na to ampak ne bi tega storila nikoli v zivljenju...kaj pride na pamet tem ljudem jst vem da nebi sebi unicevala zivljenja ker vem da je na svetu kljub problemov toliko lepih stvari in ljudi da ne bi nikoli rada da bi jih izgubila...

[Bunny Muffin]

Ja... po pravici povedano sem razmišljala o tem... resno. Ampak sem včasih kar srečna da sem taka strahopetnica... to je edino kar me je ustavilo. Pa tudi bolečina... to je tisto česar ne prenesem... zato se sama verjetno ne bi mogla ubiti.
No ja, še zdaj včasih pomislim na to... obstajajo trenutki ko se tako močno zasovražim, da si želim izginiti iz obličja tega sveta. Danes je spet eden izmed teh dnevov. Juhu!

[Gabrielle]

Jaz zadnje čase ogromno razmišljam, da bi najraje umrla, ker prestajam hudo bolečino, ampak verjetno nisem sposobna samomora dejansko narediti. Je pa res, da je včasih nevzdržno, ko je tako hudo, da huje ne bi moglo bit in ne vem kam bi se dala, da bi nehalo (ampak res ne bi moglo bit huje), zato tisti, ki se vam to še ni zgodilo, bodite samo hvaležni usodi ali čemerkoli že, da ste tasko srečni. In raje ne komentirajete, kako si tega ne znate predstavljati, da bi umrli itd. Sama sem bila vedno prepričana, da ne bi mogla niti pomisliti na to, da je to nekaj čudnega, bolanega... ampak v bistvu sploh ni. Je le izhod iz nevzdržnega stanja oz. neka tolažba, da če ne bo bolje, imaš še vedno to možnost, da se rešiš.
Pa da me boste bolje razumeli, zakaj tako pišem: trenutno, brez pretiravanja, ne vidim pravega smisla v ničemer. Vsega, kar sem se vedno veselila, se zdaj enostavno več ne. tudi če na loteriji zadenem glavni dobitek, me ne bi premaknilo. in če mi zdaj nekdo pove, da imam hudo bolezen, da moram na operacijo...sploh ne bi delala neke panike. že pri jemanju krvi v ambulanti je razlika: prej, pred depresijo, me je bilo strah ko hudič, zdaj...zaradi mene me celo popikajo, ničesar se ne bojim ker vem, da fizična bolečina ne morem biti hujša od duševne, ki jo čutim. Vedno sem se tudi bala višine. Zdaj se je ziher ne bi, lahko tudi s padalom iz letala skočim, pa bom zmogla. Poleg tega nimam nobene energije, vse je takooo težko... še stuširat se ne zmorem vsak dan. Imam malega psa, vsi ga cartajo in se topijo, kako je luškan itd., mene pa sploh ne gane. Vse je ravno kontra, kot je bilo prej. In to že drugič v življenju, prvič se mi je zgodilo lani ob istem času. Seveda je razlog za vse to, ampak nočem niti omenjati tega, ker bi rada pozabila.

Sicer ne vem, če kdo to razume, ampak tako pač je. Če bi mi prej, preden sem to doživela, kdo razlagal, da se tako počuti, bi se čudila in bi ga imela za norega, duševno bolanega.... ampak zdaj vidim, da nič od tega ni tako noro ali bolano. Je le zelo hudo.

[baby girl]

gabriele...hja ne vem kwa nej ti recem k nism psihologinja ampak napredek je ze to d si se nam na cosmotu prdrzula
ko ti bo nevzdrzno kr pridi gor pa te bomo mi potolazl prov pa upam d se bos kmal potolazla in nehala mislt na take bedarije prov
enega :bussi: za pogum

[Applebitecc]

pr meni je žal tako, da sem pač dopoldne imela zelo slab trenutek, da sem pisala tukaj o moji misli na samomor. ker ponavadi takih in podobnih misli ne razglašam.
žal je tko, da v primeru da bom naredila samomor bom v enem od teh mojih zelo slabih trenutkih...
sj zdj, ko sem malo bolj "pri sebi", kokr sem bila dopoldan je bolje..in se mi samomor ne zdi najbolj smiselna stvar. na srečo je bila popoldan na obisku teta(ki zeelo redko pride, a ji kr zaupam), ki me je tko rekoč mal spet "sestavla" skupej.. tk da zdele najbrž par dni ne bom zelo razmišljala o samomoru..
Žaklina, stara sem pa 17 let in pol[/quote

]

Prosim, ne razumet tega narobe, ampak resno mislim, da bi se morala oglasit pri kakšnem psihiatru ali v kakšnem centru za pomoč mladostnikom. Ali pa se vsaj zaupat nekomu, ki mu sama zaupaš.

[Nency]

....

[shaMa]

Tako k je Lyla napisala od uma ... to je tko prekleto res, pa se mi premalo zavedamo tega. Ze tko smo sprogramirani, da vidimo vec slabega, kozarec je pri vecini zmer napol prazen. Sam ne smes obupat, ker res VSAK na temu svetu ma neko dramo in prenasa nek kriz .... popolnoma vsak. In zdaj je na tebi kako bos reagiral in kaj bos naredu ... Pri nas konkretno se mami otepa z rakom in pol nase familije tudi ( to je seveda sele zdravje ... ), pa je ratala se vecji soncek kot je....seveda ma slabe dneve, samo ona se je ODLOCILA da bo pozitivna....
Pa se za veliko vecino nasih tezav je kriv nacin zivljenja, to nase hitenje in tako dalje .... Zato mors ostat pozitivc, ceprav je vcasih tezko ... Ampak ce pomislis, kolk je dnevno majhnih trenutkov k ti polepsajo dan...in ce bi umru in bi zamudu to ... ne hvala....

PS= psihiatrija je pa tudi zlo koristna. Zato pa so tam, ce ne druzga za pogovor ... Oni pa se miljardo folka, k je tut na svetu, ni hudic da ti pa eden ne bi mogu vsaj mal pomagat in koristit ....

[shtrukeljchek]

oh ja..sem razmišljala o tem in tut delala na tem..sej sm bla večkrat pred dejstvom samo potem sem pomislila na sovje bližnje in sestrci ki jih imam neizmerno rada (vem da bi jima bilo full hudo in da bi bile jezne name) no potem nism tega naredila razmišljala sem pa vseen..uboistvu sem bolj sanjarla o svoji smrti. Pač k mi je tip umru se mi je snel..in tko se mi je snemal kako leto..ubistvu je samomor čist bedna stvar in zasilen izhod in beg pred problemi. pač ko ne preneseš več, ko imaš vsega dovolj in vidiš edin izhod iz tega le v smrti..konec trpljenja..zdej sm mnenja da nobena stvar ni vredna smrti..je ze boljš rešit probleme in potem posije znova sonček v tvoje zivljenje in je lepo. Če pa se ubiješ preprečiš vsako možnost da bi znova posijalo sonce. Je ze boljš tvegat in se spoprijet s problemi ker med srečo in trpljenjem je le tanka črta..

pa tut mislm da je samomor full egoistična stvar. Ker nikol ne pomisliš na tiste ki te imajo radi in ki jim veliko pomeniš..

[kimmy02]

Js na srečo še nisem bla kda tko na tleh, da bi resno razmišljala o samomoru, sam mislim da mora bit tistim k ga nardijo, zlo hudo, in da ne zdržiijo več in pol nardijo samomor.

[krfjolca]

Iz vsakega dreka se da potegnit ven. Meni se zdijo samomorilci slabiči. Ker je folk po svetu, ki se mu dogajajo grozljive stvari, ga posilijo kot otroka, pol ga doma preteprajo, pol ga punca pusti, pol mu mamo štihnejo, pol zgubi službo, pa mu mašina odreže noge, pa mu sina požre krokodil, pa PREBOLI, PA GRE Z LAJFOM NAPREJ! Tle se ti pa najde mulc, ki ga pusti punca, pol si je traba pa kar žile rezat!

[MoNyKaaa]

tut jst sm pomislila na to..ampak newem kaj naj rečem..prežiwljam hude čase..ampak res hude.. sm pomislila na samomor ampak ga ne bom nardila kr wem da bi moy lubi(zdj pokojni ) neb hitu tega..tko da žiwim sm za njega..kr je res hudo ko zgubiš osebo ko jo maš najrajš na swetu in prežiwiš welik skupnega pa ne samomorow delat!!!!

[tiasha]

tut jst sm pomislila na to..ampak newem kaj naj rečem..prežiwljam hude čase..ampak res hude.. sm pomislila na samomor ampak ga ne bom nardila kr wem da bi moy lubi(zdj pokojni ) neb hitu tega..tko da žiwim sm za njega..kr je res hudo ko zgubiš osebo ko jo maš najrajš na swetu in prežiwiš welik skupnega pa ne samomorow delat!!!!

MoNyKaaa vem, da ti je v tem trenutku zelo hudo in da besede nič ne pomenijo ... vem da karkoli rečem ne bo ublažilo tvoje bolečine ... ampak vseeno vedi, da samomor res ni rešitev iz težav ... samo pomisli kolk ljudi je okrog tebe, ki te imajo radi in bi jim blo zlo težko, če bi te zgubili!!! Hvala bogu, da si zbrala tok poguma, da si nisi vzela življenja ... to samo pomeni kako močna oseba si ... držim pesti, da bo s tabo vse ok, čeprou vem da on takšni izgubi zelo težko ostanemo razumni in močni ...

[bubyka]

MoNyKaaa men je tok hudo ko berem tvoje poste ej...sam prosim ne pozabit da je zivljenje lahko lepo, kljub slabim stvarem ki se nam dogajajo...verjamem da se ti kaj hujsega ne more narediti, ampak..bos vsaj mocnejsa in imela lepe spomine...misli na lepe stvari...

[laram]

tut jst sm pomislila na to..ampak newem kaj naj rečem..prežiwljam hude čase..ampak res hude.. sm pomislila na samomor ampak ga ne bom nardila kr wem da bi moy lubi(zdj pokojni ) neb hitu tega..tko da žiwim sm za njega..kr je res hudo ko zgubiš osebo ko jo maš najrajš na swetu in prežiwiš welik skupnega pa ne samomorow delat!!!!

... Prav ponosna sem nate, da si se tako odločila ... Zavedaš se, da se iz težav tudi drugače priti ... Kot sem ti že v enem postu napisala, tega tvoj angelček ne bi želel ... Poleg tega, pa so tu tudi tvoji prijatelji, sorodniki, sošolci ... veliko ljudi, ki te imamo radi ... Ne si vzeti življenja ... Kot si že sama napisala; živi za svojega angelčka ...
Vem, da se nam včasih zdi, da je samomor edina rešitev iz groznih situacij ... Vendar temu ni tako ... Jaz držim pesti zate in upam, da boš zmogla nositi to breme ...
Mi smo zate tu, da ti pomagamo, te tolažimo, poslušamo ... Lp:*