samomor / samomor iz ljubezni [Združeno]

[pipi 555]

žal mi je za tvojo prijateljico.

človek ne naredi samo mora kar tako. vedno so razlogi in verjetno ne poznaš vseh. vem, težko je razumeti.

jaz sem trenutno v fazi zelooo slabega počutja. trudim se, da ljudje ne opazijo.
ne, saj si ne bom nič naredila, četudi mi v najbolj mračnih dnevih pride na misel tudi to (žalostno, vem). pride, ko si na tleh, ko ima hudič mlade in gre vse narobe. skoraj na smrt se skregaš s starši (ki so izjemno manipulativni, se vmešavajo, ti ne dovolijo da odrasteš, ki te predvsem ne sprejemajo), sestra navija za strarše, babice in drgih sorodnikov nimaš. in potem se skregaš še s fantom, ki teži za malenkosti.
kadar se vse skupaj vleče zelo dolgo in nimaš osebe, ki bi ti stala ob strani in vlila upanja, se počutiš tako zelo prekleto osamljenega. povrhu nisi tip, ki bi o takih stvareh govoril ne vem komu - saj ljudje nimajo časa, mnogi te zavrnejo, češ ni tako hudo, nazadnej še cela vas ve, da nekaj ni ok, govorice.
rajši si tiho in trpiš. takrat pridejo trenutki, ko kakšen omaga...

upam, da vas nisem zamorila. morda si bo kateri samo lažje predstavljal, da se to ne zgodi kar tako in takoj. ni lahko.

bodite srečni

[LORIS]

Moje mnenje je, da tisti, ki ni dovolj močan, da preživi na tem svetu, je tako bolje da odide, ker tukaj samo trpi. Vem da se sliši kruto, ampak če realno pogledamo, je res tako. Tudi jaz sem že izgubila kolegico na tak način... In mislim, da ljudje ki to storijo tisti trenutek niso čisto jasnih misli, in verjetno jih tukaj nič več ne drži, vse vidijo črno in brezizhodno... Čeprav se za vsako stvar najde rešitev. Jaz osebno še nisem resno pomislila na to, morda kdaj v šali... Ubila bi se samo v primeru če bi ostala popolnoma sama na tem svetu... kar pa je že skoraj nemogoče.

[zalaL]

Mislim za kakšen trenutek me je že kdaj obšla tudi ta misel ampak mi je kristalno jasno, da to ni rešitev., tudi na tako slab dan kot je danes.

[bordyka]

tut ce bi mi blo nevem kok hudo pomojm nebi mogla nardit samomora....nimam dost poguma ker bi globok u seb vedla d enkrat bo slo neky na bols....vedn se drzim po dezju VEDNO posije sonce in to me je ze dostkrat drzal gor........spostujem in rada mam svoje zivljenje

[Pleteja]

jz pa zadnje čase ful razmišljam o samomoru. sploh ne vem, kako...sam vem da mi gre use narobe.. in več ali manj samo o tem razmišljam, kaj sploh je takega da se mi še splača vztrajati v življenju. in žal ne najdem nobenega smisla...

čist sm zmedena, enkrat že začnem pisat poslovilno pismo, pa ga potem neham, pa nekak še preživim tist dan...
pa ubistvu mam že par načrtov kako se čim hiteje znebim življenja in čim manj boleče...
sploh ne vem kolk časa bom še živela..žal mam obupe zadnje mesece, najhujše je pa to, da si razen moje najboljše prijateljice nihče ne predstavlja kako trpim (zarad vsega..). pa nihče si ne misli da je z mano tako hudo, da razmišljam o samomoru ipd. vsi mislijo kako uredu dekle sem, ki je prijazna, pridna, zna priskočit na pomoč...pa žal sama seb ne znam pomagat...

mah kr neki...ta življenje je ena beda..

[Žaklina]

Pleteja koliko si pa stara?

[baby girl]

ko je lih ta tema....
meni se zdi d tisti za katerega je resna nevarnost d se bo ubil ne bo naokol govoru tega
tko d tisti k pisejo(pisete) naokol d si bote zile prerezal niste kriticni primeri, k prvic: al hocte sam opozorit nase in blefirate
drugic: se globoko v sebi zavedate d to ni edina resitev in iscete nekoga ki bi vam pomagu
mam primer k je moja sosolka naokol govorila: ja js mam pa v torbi skatlco aspirinov in jih bom vse pozrla, in so ji vsi govoril d ne, pa zakwa hoce to nardit, pa je rekla d zarad svojih tastarih.No in pol je res pozrla celo skatlo aspirinov-pred mano na veceju, sam jih je pol naskrivaj zbruhala tko d ji ni blo nc.point je d je njena matka nasla prazno skatlco in pol so se pomenle in so se spet mele rade.
mam tud sosolko k je baje ze napisala svojo oporoko in vs svoj dnar zavila zravn, sam se ne bojim zanjo d se bo ubila zato k menim: tisti k resno misli o samomoru bo bil tiho in to naredil naskrivaj...

[skrivnostna]

no ja če hočeš narediti samomor moraš biti zelo zelo žalosten in skregan z življenjem in strinjam se s tem da če gdo v svojem življenju nima zaživeti pomisli na samomor ker druge rešitve nima..................................lahko pa povem da sem že pomislila na to samo sem se zavedala da so na svetu lahko tudi dobre stvari ki me lahko osrečijo

[Ledenka]

Če ljudi nebi bilo strah smrti oz. če bi vedeli kako je, ko umreš, bi bilo sigurno ogromno več samomorov. Tudi mene mogoče nebi bilo več že nekaj let nazaj, ko sem razmišljala o tem. Pač, če ni jajc...

Sedaj sem vesela in ne bom se nikoli vdala.

Življenje je zanimivo lih zato, ker je zakomplicirano in s težavami obdano. Mi pa se borimo in trudimo, da si ga čimbolje uredimo. To je smisel, to nas drži žive.
Kako bi bilo dolgočasno, če bi vsi bili srečni, bi imeli vse kar bi hoteli, vsi bi bili dobri med sabo, nič se nebi dogajalo... Pa še takrat bi delali samomore od dolgčasa in ker takrat res nebi imelo smilsa živet, ker nebi imeli več ciljev (vsi bi že bili doseženi in pri roki).

Tiste, ki razmišljate o samomoru: Ne se vdat, borite se proti "nepravični vsodi", pokažite ji, da ste boljše in da ste zmagovalke, ki premagajo vse, še tako hude trenutke. Bodite trdne in vztrajne, pokažite jezik "krivičnemu" svetu!!! Die hard!!

[Kristina_21]

Jaz sem imela in imam take izkušnje, da sem se iz njih naučila razumeti take ljudi. Ponavadi so to ljudje s kako ali več duševno boleznijo, večina le-teh pa se konča s samomorom. Kolegica je rekla, da ne razume takih ljudi in bi jim kar pomagala, da to izpeljejo. Seveda je rekla v hecu. Ampak dejansko ljudje ne razumejo velike stiske ljudi. Na samomor sem pomislila v najstništvu, vem pa, da ga nikol ne bi mogla izpelat in si tudi ne želim. Zaenkrat preveč ljubim življenje.

[Pleteja]

meni se zdi d tisti za katerega je resna nevarnost d se bo ubil ne bo naokol govoru tega

s temlem se ne bi strinjala. vsaj jz sem do sedaj zmer mela drugačne izkušnje..

al hocte sam opozorit nase in blefirate

tole zame def. ne drži

se globoko v sebi zavedate d to ni edina resitev in iscete nekoga ki bi vam pomagu

ma niti ne.

pr meni je žal tako, da sem pač dopoldne imela zelo slab trenutek, da sem pisala tukaj o moji misli na samomor. ker ponavadi takih in podobnih misli ne razglašam.
žal je tko, da v primeru da bom naredila samomor bom v enem od teh mojih zelo slabih trenutkih...
sj zdj, ko sem malo bolj "pri sebi", kokr sem bila dopoldan je bolje..in se mi samomor ne zdi najbolj smiselna stvar. na srečo je bila popoldan na obisku teta(ki zeelo redko pride, a ji kr zaupam), ki me je tko rekoč mal spet "sestavla" skupej.. tk da zdele najbrž par dni ne bom zelo razmišljala o samomoru..


Žaklina, stara sem pa 17 let in pol

[Mark]

Nevem zakaj sploh razmišljate o tem, a ste res tak razočarane oziroma kaj je vzrok zato? Nemorem si predstavljat, da bi na to pomislil res ne...

[baby girl]

hja mark predstavli si d se ti starsi ubijejo v avtomobilski nesreci pa da te punca zapusti takrat k jo najbol rabis pa da te iz stanovnja vrzejo k nimas dnarja za najemnino, pol pa zves se d si padu na izpitu in vse to v enem dnevu! hm mislim d nebi lih rad zivel pol ne?
ok to so hudi primeri in upam d se teb nou nc od tega zgodl sam point je d so vcasih taki trenutki k res pomislis d nimas za kej vec zvet

[sinička]

v zadnjih treh letih osnovne šole sem velikokrat pomislila na samomor, ker sem imela probleme sama s sabo in s sošolci
ampak sem si vedno premislila, ker sem se spomnila na mojo družino, kako bi jih prizadela

včasih ljudje enostavno ne vidijo rešitve iz problemov in hočejo vse končati enkrat za vselej in kokr sm slišala, tega konca ne jemljejo kot smrt

[smotkA]

<Hja... ubistvu na samomor še nism pomisla nikol, ker sem borka po naravi in mi nobena situacija še ni bla tolk težka, da ne bi vidla izhoda. Sploh če večkart preneseš kej težkega, postajaš vedno zrelejši in bolj izkušen.. to pa je tudi, upam da, cilj nas vseh...