rojstni dan

[La_Stella]

ja buhuhu, ubogi revček se skriva pred družino svoje partnerke, nikoli ga ni na spregled in pol se čudi,če njeni starši kej čez to pripomnijo je nekak logično,da oni želijo spoznat bodočega moža svoje hčerke ne?spoznat, ne pa ga okupirat z vseh strani. če on ne more pokazat osnovnega spoštovanja do nje in njene družine, je al totalni egoist al pa nepripravljen na resno zvezo
ja no, keri resno,kako si pol on predstavlja vajino poroko?

Saj logično je, da spozna družino in kdaj pa kdaj gre na obisk, kot sem že napisala. Če pa noče hoditi na nedeljska kosila in na rojstne dneve, pa se mi ne zdi nič absurdnega. Očitno imamo o tem zelo deljena mnenja.

[Mimi_M]

Ampak tukaj ne govorimo o rednem sestajanju z njeno družino, temveč o njenem rojstnodnevnem kosilu, ki se ga fant noče udeležit...

[Yazmeen]

^^In o eni fiksni ideji, da sploh ne misl spoznat njenih staršev in imet opravka z njimi Kako je to izvedljivo, ko maš enkrat družino, mi ni jasn.

[La_Stella]

Ja no, glede na to, da gre za NJEN rojstni dan, ki ga želi praznovati v krogu družine in dragega, je res malce čudno, da se dogodka noče udeležiti. Mogoče ga hoče samo z njo praznovati, ne pa tudi s celo njeno družino, ker mu je to očitno odveč... kaj pa vem.

[hruška :)]

ok, mal spremljam tole temo in mi je kr mal smešn kakšne teorije nastajajo in zaključki kako keri ubogega revčka terorizira in posiljuje s svojo družino...obup!gre se za 1 fakin' rojstni dan in če tip ni zmožen narest svoji punci, ki jo ljubi in s katero načrtuje prihodnost, usluge in prit na njen rojstni dan potem ne vem kakšn dec sploh to je...buhuhuhu!

sploh pa temu niti ne morm rečt usluga...kot so že nekateri povedal, kako bo pa potem na poroki?a bo voki-tokiju izrekel usodni da, ker bo tut njena družina tam?a bosta njenim staršem samo po pošti pošiljala slike svojih otrok, samo zato ker on noče met stika z njimi?

matr ej, tazga tipa bi js poslala v kot na pručko sedet pa use legokocke in actionman-e bi mu pobrala!če misl da se mu zdej godi največja krivica, ker mora na rojstni dan od svoje punce-->bodoče žene, pol ga je treba pa lepo iz vate odvit in ga porint v resnični svet, kjer ni vedno tako kot si zamislimo in kjer ni vedno tako kot se nam sprdne in kjer nam ni vedno vse po godu...

damn, i'm pissed!

[miteq]

Vam babam res ne bo nikoli jasno.

[Mimi_M]

OK, pa recimo da gre v tem primeru res za siljenje fanta k nečemu, česar ne mara in da keri teoretično sprejme, da ga pač ne bo zraven.
A ti je potem tud sprejemljivo, da on nikoli ne bo spoznal njenih staršev, ker mu pač "do tega ni"??

[Yazmeen]

Vam babam res ne bo nikoli jasno.

No pol nam pa ti razjasn, kako nej bi to po tvoje pol zgledal. Resn mislm.

[keri]

....

[keri]

.....

[Yazmeen]

Kar se pa tiče njegove familije, pa sem sprva res razmišljala, da bi bojkotirala njihova srečanja, zdaj pa tega ne nameravam narediti, ker oni niso nič krivi....do mene so bili vedno o.k. in s tem, ko naprimer ne grem na rojstni dan njegove mame bom verjetno bolj užalostila njo kot njega....

Se strinjam ja, če se ti z njihovimi dobr razumeš, hvala bogu, brezveze se na tak nivo spuščat, da bi zdj še ti skenslala njegove.

Bi se pa jst na tvojmu mestu naslednjič, ko bi on kej želu od tebe in bi mu velik pomenl, teb pa ne bi lih sedl, spomnla na tole in se isto obnašala kot on...Pač nej te ne sil v neki, če ti ne paše in če mu ni kej prov, nej te pokliče, ko se skulira .

Jst sm mu to že nardila, lepo sm čakala na svojo šanso, pol sm mu pa s takim veseljem kaljo spustila na prov elegantn način in prov uživala zravn Ampak ok, tle ni šlo za kšn prov resn problem.

[lorelaj]

Ja, najbolj ironično je pol to, da zdaj on žrtev iz sebe dela bogi bogi...

Joj, ampak to pa eni moški res znajo svetovno naredit. Potem smo pa babe težke, ja. Samo me prav zanima, kako oni dojamejo take stvari. A res mislijo, da so oni bogi ali samo igrajo?

[Aloha]

Keri, delim tvoja mnenja in občutke skoz celo temo in se strinjam s (trenutno) končno odločitvijo.

Tut sama sm rabla skor eno leto, da sm se prepričala, da nek nesporazum (ki bi biu pr večini pozabljen še isti dan, men se je pa zakoreninu tja nekam not in sm ga mela pred očmi ob usaki omembi morebitnega srečanja) med mano in njegovo mamo u prvih dneh najine ljubezni in moj (vedno prisotni) strah, da u očeh njegovih staršeu ne bom videt taka kt u očeh njega, ne smejo bit neki, zarad česar bova najino zvezo usakič sprot postaulala pod uprašaj; dečko mojih strahou ni razumeu (kr je s svojo odprtosto in komunikatiunostjo, kere je sposobn že u štartu, nasprotje men, k rabm mal dalši čas, da se ob takih ljudeh zares sprostim) in je moje (boječe) izogibanje prevečkrat (hote al pa nehote) razumeu kot nespoštovanje, sum, da ne maram njegove družine, prjatlou, njemu ljubega okolja (kamp na morju), medtem ko mu jst nism mogla dopovedat, da temu niti slučajno ni tko.

In sm si lani polet usa ihtava in malce jezna rekla, da grem na dopust h njemu, h njegovim tastarim, h usem njegovim kolegom, znancem, ... pa če guznem od nelagodja in osramočenosti. In tista dva tedna sta se izkazala za ene lepših dni useh mojih zvez, kar mi je pa najbol odlegl je blo pa dejstvo, da sm u tistem času mal bolš spoznala predusm njegovo mamo, ugotovila, da je (ko jo zaštekaš in spoznaš) zlo zabauna in človeška (je mal bl zajebana sorta ženske, živo nasprotje moje mamice, k je mila, topla, prijazna, čist preveč previdna in ustrežljiva) in vs moj strah pred njenimi besedami in mojimi odgovori, njeno nauzočnostjo in mojim obnašanjem je splahneu.
Sm bla prou ponosna nase, dokazala seb in fantu, da mam rada tko njega, kt njemu ljube ljudi in da so ble njegove obtožbe premočne in predusm zgrešene. Mi je pa žou, da tega nism nardila prej, bi nama prhranla marsikšn kreg in užaljen ksiht.

Upam, da tvoj dečko en dan dobi podoben preblisk . Držim pesti.

[miteq]

Vam babam res ne bo nikoli jasno.

No pol nam pa ti razjasn, kako nej bi to po tvoje pol zgledal. Resn mislm.

Dajmo razjasnit najbolj očitno - to je forum, in tukaj ti lahko pišem cele litanije, pa se te ne bo nič prijelo. Ker je to pač forum. In preko interneta še nihče nikogar ni v nič prepričal, sploh kar se tiče mnenj. Tudi jaz ne bom mogel spremenit tvojega mnenja, ne glede na to, kako argumentiram.

Lahko pa zastopiš moje mnenje glede te teme; ne rabiš mnenja sprejet, le zastopit ga moraš.

Menim, da je mišljenje o zvezi, v kateri je treba za partnerjevo dobro (po)trpet, se odrekat sebi za neko kvazi skupno dobro, se prilagajati za vsako ceno, napačno. To moje mišljenje izhaja iz predpostavke, da je posameznik specifičen individuum, s svojimi željami, potrebami, značilnostmi, hibami, strahovi in še čem. Pretirano prilagajanje, odrekanje ali spreminjanje individuuma (npr. tipa od keri), vidim kot grožnjo integriteti osebnosti.

Kakorkoli filozofsko se to sliši, je čisto preprosto. Ljudje, ki želijo, da se jim nekdo drug prilagodi ali spremeni zaradi neke skupne dobrobiti, enostavno ne gledajo na posameznika z dovolj velikim spoštovanjem. Če bi nekdo od mene želel, da se mu pretirano prilagodim ali zanj čemu odrečem, bi se mi to kvečjemu zdela žalitev, ker me enostavno ne zna ali ne more sprejeti, takšnega kot sem. To je bistvo! Spoštovanje drugega! Da ga sprejemaš takšnega, kot je.

Nesramno je od nekoga zahtevati, da se za tvoje ali skupno dobro prilagodi. Seveda se ne pogovarjamo o spontanem prilagajanju, češ, grem si jaz prvi zobe umit v kopalnico, ti si jih pojdi kasneje, v redu?. Gre se za nekatere temeljne stvari, kot so raznorazni strahovi ali podobni neprijetni občutki, in da te drugi k temu sili (pa ne glede na to ali gre za spoznavanje staršev ali ne; jebemo gate, nekateri imajo fobijo pred perjem, pa jim verjetno partner ne gnjavi za nakup kanarčka za rojstni dan, ne?), je pa pač potrebno najti mejo, do kje sploh iti s svojo željo o prilagajanju partnerja.

Keri je šla tukaj absolutno predaleč. Ne spoštuje svojega partnerja, želi ga spremeniti in ne premore niti malo empatije, da bi se vživela v njegov, očitno velik, občutek neprijetnosti ob spoznavanju in obiskovanju tujih družin. Iz prejšnjih postov se še enkrat ponavljam - ona je tista, ki ga želi spremeniti, zato je tip žrtev, ne ona. In ni pomembno ali on spoštuje njo in se udeleži rojstnega dne in spozna njeno družino - to ni pomembno. Ona terorizira, tip se le brani stvari, ki jih očitno resnično nerad počne (kot sem že rekel, nima veze, če gre samo za spoznavanje družine; različne stvari imajo pri različnih posameznikih popolnoma različen ponder).

Dovolj jasno razloženo?

[softTouch]

zakaj pa ti ne razumeš, da je tudi ona tukaj žrtev, ker fant iz svoje kaprice noče ustreči njeni precej preprosti želji in jo sili v način življenja v katerem bo vedno morala ločevat svojo družino in njega in v bistvu med njimi izbirat?zakaj pa on ne sprejme nje take kot je in ji ustreže s tem kosilom ampak lajna svojo naprej,dokler ne bo šlo več, šele takrat bo pa mogoče premislil o drugačnem pristopu?