rojstni dan

[tani24]

Js sm tle na strani keri, pa preprosto zato, ker zastopim njeno stran, ne pa njegovo. Pač ko si v zvezi se moraš prilagajati partneru, narediti kdaj kaj za njega...če tega ni potem to zame ni zveza.
Js npr. sovražim pogrebe, imam strah pred njimi že od malih nog in če bi lahko nebi šla na nobenega več...pa vem, da bom sigurno šla z mojim na pogreb, ko bo kdo umrl (nekoč bomo vsi) in bi šla zravn da bi mu stala ob strani in bi pač šla čez svoje strahove. Sedaj rojstni dan ni isto kot pogreb, sam se dejansko gre za podobno dejanje...stanje ob strani.
Če ima zdaj problem s rojstnim dnevom, kaj bo ko ga boš res rabila, bolezen staršev, smrt? Bo rekel, sej bova zvečer skupaj???
Moj recimo prenaša moje starše, pa čeprov ne ravno rad, pa je hodil vsakič z mano v bolnico, ko so mami operirali. Pa ni šel noter, samo vedla, sem da je zraven.
Glej sej je preprosta stvar, a si se pripravljena sprijaznit s tem kakšen je ali ne? očitno je da se noče spremenit, ne moreš ga prisilit, ker konc koncev t pol ni to. On je očitno samotar, ne ve kako se je treba v vezi obnašat in se tudi ni pripravljen naučit. Mogoče je bolje da je samski ali pa naj preprosto najde kakšno, ki bo isto samotar kot on. Če ti nisi pripravljena to prenašati, ti ni treba.

[Gost]

ne ve kako se je treba v vezi obnašat in se tudi ni pripravljen naučit.

A tudi pravila obnašanja v zvezi obstajajo? Oh

[tani24]

Ful dobr, da si iz celega teksa najdla glih ta stavk za citirat ej....
ja js mam določene stvari, ki jih pričakujem od partnerja, tako kot ima on določene stvari, ki jih pričakuje od mene. Mislim, da jih ima vsak...to sem mislila kot pravila. Vsak ima drugačna, samo obstajajo pa ja.... Mislim, da stati ob strani partnerju je kr eno pravilo, ki ga vsi poskušamo doseči...

[softTouch]

ne ve kako se je treba v vezi obnašat in se tudi ni pripravljen naučit.

A tudi pravila obnašanja v zvezi obstajajo? Oh

če smo že ravno pri temu je eno zelo splošno pravilo zvestoba (sicer ne pri vseh parih), tko da ja, (na žalost) so v vsakem odnosu neka nepisana pravila

[jozica1]

Razumljivo da si žalostna, ker zadeva ne gre po pričakovanjih. Tudi jaz bi bila enaka, vendar sčasoma ugotoviš da stvar dejansko nima nobene vrednosti. Mogoče ima fant slabe izkušnje iz preteklosti, oz. misli da se ne bo počutil sproščeno v njihovi družbi, skratka razlogov je lahko milijon. Sprejeti moraš njegovo odločitev, v odnosu ne živimo samo za partnerja, vsak ima namreč svobodno voljo in odločitev.

Če pa ne želiš kasneje na njegova družinska srečanja zaradi njegovega dejanja, se mi zdi malce otročje. Če ne greš zaradi sebe, je to razumljivo. Najbrž si do sedaj hodila pod ''prisilo'' ker si upala da bo on vračal enako? Ljudje vsak dan, vsak trenutek preveč pričakujemo... Ne moremo vsega dobit, tako majhne kot velike stvari in s tem se moramo vedno znova soočati. Vsaka situacija je nov izziv in vsaka te še bolj okrepi. Če zveza temelji samo na druženju v družinskih krogih in bi se bila zaradi tega oddaljila... neumnost, dejansko ni tako.

[jozica1]

[quote="miteq"]Baba smotana, [b]keri[/b]. Kako se lahko tako smotano obnašaš? Pa jočeš zaradi takšne stvari... Si res tako krhka oseba, da je dobrobit tvojega vsakdana odvisen od tega, če bo fant šel s tvojo družino jest?

Pusti svojega fanta pri miru in od njega ne zahtevaj stvari, ki mu niso všeč, ne glede na to, kako preproste se tebi zdijo (kosilo s tvojo družino). Tudi tebi ne bi bilo všeč, če bi te on silil s kakšno stvarjo, ki je ne počneš rada.[/quote]

Tukaj se popolnoma strinjam z zgoraj napisanim. Fant tak je, spremenil se ne bo, lahko se samo ti sama po lastni volji. Če hočeš ga sprejmi takega kot je, z vsemi napakami. Če ti ni všeč... go with the flow... sam je treba pol sprejet posledice. Ni človeka, ki bo narejen po vseh tvojih pričakovanjih in merilih.

P.S.: Za tiste poroke itd verjamem da se bo potrudil ko bosta poročena, o tem ne razmišljat sedaj za božjo voljo

[softTouch]

^^ja kaj zdej,praviš da se ne bo spremenil,ko se bosta poročila se bo pa že potrudil?tole ne gre skupaj. drugače pa onadva kar kmalu planirata poroko, ne enkrat v daljni prihodnosti

[lorelaj]

P.S.: Za tiste poroke itd verjamem da se bo potrudil ko bosta poročena, o tem ne razmišljat sedaj za božjo voljo

Ja kdaj naj pa razmišlja o tem, če ne pred poroko. Kaj naj se potem po enem mesecu loči, ker se tip morda ne bo hotel spremeniti? Kaj pa poroka spremeni? Čisto nič. Tak človek kakršen si pred poroko, si najbrž tudi po njej, a ne? Tudi ne razumem kaj hočeš povedati s tem, ko praviš, da ženska ne sme spreminjat svojega partnerja, potem pa takoj v naslednjem odstavku praviš, da bo po poroki drugače. A poroki ga pa lahko spremnija in komplicira, kot praviš? Na tipu je sedaj, da se odloči, če se je pripravljen prilagodit in skleniti kompromis. Razumem pa oba, njega in Keri.

[Yazmeen]

Ja, ampak to je pač ta 'slovenska' logika - včasih je treba potrpeti. No, nekateri takega mišljenja ne sprejemajo ali pa so se polovico življenja prilagajali in vmes izgubili sebe, ker so ves čas sledili nekim pravilom, normam, tradiciji in jim je preprosto dovolj. Potem se človek zamisli in upre najbolj banalnim zadevam, samo zato ker hoče živeti SVOJE življenje in se ravnati po svojih željah in občutku. Mogoče je to za našo kulturo resda egoistično, po drugi strani pa je zame osebno tu in tam prav neznosno poslušati in gledati ljudi, ki se nikoli ne postavijo zase in ves čas žrtvujejo svoje želje za voljo drugih.

Stvar prioritet. Marsikomu se zdi eno kosilo mala malica in nič posebej težkega, ko pa človek enkrat začuti drugo filozofijo v sebi in se upre vsemu mogočemu, mu je tudi nedolžno kosilo odveč. Ne govorim, da je to prav, razumem pa precej, ker se tudi sama večkrat na leto vprašam, kaj mi je treba vseh familjarnih obiskov, rojstnih dni, praznovanj in vsega mogočega. Eno leto od božičnih praznikov nisem imela nič drugega kot obiske - takrat te zmrazi in bi vse po vrsti zavrnil.

To, da se spoznaš s starši svoje bodoče žene, z babico in dedkom svojih otrok (ko bojo), se men ne zdi lih banalna zadeva. To, da ti je tok težko 'žrtvovat' dve urci in it na kosilo za rojstni dan tvoje punce, ker je to njena velika želja, tud ne.
Še noben, ki to njegovo ravnanje zagovarja, ni odgovoru na vprašanje, kako nej bi to pol zgledal, ko bosta enkrat imela družino, pa ko bojo otroci praznoval, kar kol, a njega pač ne bo zravn al kaj?!

Kot drugo, pa tak človk, ki gleda samo na svoje želje in se ni prpravljen čist nč pogajat in sklepat kompromisov, pa konc koncev kdaj narest tud kej, kar mu ne paše, pač zato, ker on živi SVOJE življenje, pa nej bo pol sam in sam živi to svoje življenje...ker je mal težko bit v zvezi in se tko obnašat. Vsaj v eni skulirani zvezi ne morš tega počet.

[jullia_]

V bistvu ravno v zelo skulirani zvezi to lahko počneš
Ampak kaj imaš v resnici od tega, da si skupaj z nekom, ki pride naokoli zgolj takrat, ko njemu paše, drugače si pa sam za vse, je pa drugo vprašanje. Jaz bi to prej uvrstila v kategorijo FF, kot pa neke resne zveze.

[Yazmeen]

Ne vem no, jst si pa ne predstavljam, da bi dva v zvezi delala vse samo po svoje, se ne bi nikol prilagajala en drugmu in počela sam tist, kar jima paše...Dvomim, da bi bla lih skulirana zveza. Jst si to težko predstavljam. Sj ne živimo v pravljici, zmer pride do nesoglasij, prej al slej in kam bi pršli, če se ne bi noben v zvezi hotu niti za milimeter premaknt?

[keri]

.....

[jullia_]

Yazmeen, saj jaz sem govorila o zelo skulirani zvezi v takšnem precej negativnem smislu O skuliranosti v smislu nobenih obveznosti, česar si sama še predstavljat ne morem, ker vsak odnos prinese določene obveznosti s seboj.
Drugače se pa strinjam s tabo, da ni to ničemur podobno

[Mimi_M]

Ja, najbolj ironično je pol to, da zdaj on žrtev iz sebe dela bogi bogi...

keri, mogoče bi mu res poskusila ob prvi priliki vrniti na podoben način...ko bo naneslo, da se srečate z nekom iz njegovega okolje, družbe, pač vztrajaš, da ne greš.
Vem, da je v principu to otročje in načeloma nisem pristaš takega obnašanja, ampak skrajno otročji je tud on v tem primeru

[softTouch]

jest na kerijinem mestu v takem primeru najbrž ne bi sprejela fantovega darila,ker bi mi vse dol padlo in mi darilo ne bi pomenilo poplnoma nič. prosiš ga za nekaj povsem preprostega ampak tip ni pripravljen razmišljati izven svojih okvirov, niti priložnosti noče dat tvoji ideji in ma ene predstave v svoji glavi preko katerih noče iti. vseeno si še vedno ne predstavljam kako se bo celo življenje dobesedno skrival pred tvojimi