Res prijateljica?
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- sanna
- Komunikatorka
- Prispevkov: 148
- Na forumu od: 12. 5. 2012
Sarissima napisal/-a:xNamegirl napisal/-a:
Zaradi vseh tistih neuspešnih prijateljstev čedalje manj zaupam in se še težje spuščam v neko pristno prijateljevanje.
Mislim, da neuspešnih prijateljstev ni, saj se od vsakega nekaj novega naučiš, preživljaš lepe trenutke, se zabavaš... Ampak ljudje odraščamo, potrebe in želje do drugih rastejo z nami. Eni ljudje ti lahko to kar rabiš nudijo dlje, drugi pa manj časa (in seveda obratno). Prijatelji pridejo in grejo .
Pač razširi svoj krog znancev (npr na svoji smeri na faksu, če si vključena v kake druge skupine..), saj je tako bolj verjetno da bo prijateljstvo dlje trajalo, saj boste imeli več skupnega, več možnosti za preživljanje časa skupaj...
Npr, ravno tako kot ti, sem imela nekaj prijateljic iz OŠ, z eno sem stike praktično takoj prekinila, z eno pa že nekaj let umetno vzdržujemo občasne stike. S tretjo smo šle skupaj na SŠ in se še vedno družimo (čeprav manj odkar smo na faksu). Ne pravim da mi zaradi tega ni hudo, ampak tako je .
Življenje gre dalje in mi moramo z njim
življenje gre dalje in še vedno si brez pravega prijatelja
-
Sarissima - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 3565
- Na forumu od: 26. 12. 2010
Tega pa niti slučajno nisem rekla .
Imam zelo dobre prijatelje, ki pa se s časom/življenjskimi obdobji pač zamenjujejo. In z vsakim od njih si pomagamo kadarkoli kdo rabi, si delamo družbo, in vem da jih lahko pokličem kadarkoli gre kaj narobe (pa tudi če rabim samo malo pojokat da imam slab dan ). Na neki točki pa pač prerastemo/se naveličamo/.. drug drugega. Pričakovat da obstaja nek ultimativen najboljši prijatelj, ki bo s tabo od rojstva do smrti, boste živeli nekje v predmestju v dvojčku z belo ograjo, vaši otroci bodo najboljši prijatelji in nikoli se ne boste skregali je totalno nerealno. Če pa že obstaja neka oseba, ki ima vse kvalitete da postane tvoj najboljši prijatelj, je najbolj verjetno da bo postal/je že tvoj partner. Ne poznam nobenega prijateljstva, ki bi bilo bolj intenzivno in dlje trajajoče .
sanna, če imaš pa potrebo po BFF pa pojdi na forum od smrklje pa si izmenjujte prstančke in zapestnice prijateljstva
Imam zelo dobre prijatelje, ki pa se s časom/življenjskimi obdobji pač zamenjujejo. In z vsakim od njih si pomagamo kadarkoli kdo rabi, si delamo družbo, in vem da jih lahko pokličem kadarkoli gre kaj narobe (pa tudi če rabim samo malo pojokat da imam slab dan ). Na neki točki pa pač prerastemo/se naveličamo/.. drug drugega. Pričakovat da obstaja nek ultimativen najboljši prijatelj, ki bo s tabo od rojstva do smrti, boste živeli nekje v predmestju v dvojčku z belo ograjo, vaši otroci bodo najboljši prijatelji in nikoli se ne boste skregali je totalno nerealno. Če pa že obstaja neka oseba, ki ima vse kvalitete da postane tvoj najboljši prijatelj, je najbolj verjetno da bo postal/je že tvoj partner. Ne poznam nobenega prijateljstva, ki bi bilo bolj intenzivno in dlje trajajoče .
sanna, če imaš pa potrebo po BFF pa pojdi na forum od smrklje pa si izmenjujte prstančke in zapestnice prijateljstva
- *Abby**
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2046
- Na forumu od: 2. 9. 2009
^^ Seveda obstajajo prijateljstva, ki trajajo vse življenje! Moja mama ima recimo že cca. 30 let prijateljico, s katero se vidita cca. 2x letno, se samo tu in tam slišita, ampak sta vedno ''tam'' ena za drugo.
Na drugi strani je moj ata res imel enega prijatelja, s katerim sta ogromno časa preživela skupaj, si res zaupala, prijateljstvo je trajalo ... uh ... nekje od kar sta bila stara 18 pa tam do 45 leta, ampak se je zgodilo na koncu prav to: zrasla sta in zrasla sta narazen. Zdaj se slišita zgolj občasno, nista si več tako blizu, ampak mislim, da oba še vedno žalujeta...
Se pa strinjam, da je partner tudi daleč najboljši prijatelj, kar jih lahko imaš.
Na drugi strani je moj ata res imel enega prijatelja, s katerim sta ogromno časa preživela skupaj, si res zaupala, prijateljstvo je trajalo ... uh ... nekje od kar sta bila stara 18 pa tam do 45 leta, ampak se je zgodilo na koncu prav to: zrasla sta in zrasla sta narazen. Zdaj se slišita zgolj občasno, nista si več tako blizu, ampak mislim, da oba še vedno žalujeta...
Se pa strinjam, da je partner tudi daleč najboljši prijatelj, kar jih lahko imaš.
- sirova štručka
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 5990
- Na forumu od: 9. 12. 2009
...
Zadnjič spremenil sirova štručka, dne 05. Dec. 2016 8:47, skupaj popravljeno 1 krat.
- DonCarleone
- Komunikatorka
- Prispevkov: 294
- Na forumu od: 18. 1. 2012
*Abby** napisal/-a:^^ Seveda obstajajo prijateljstva, ki trajajo vse življenje! Moja mama ima recimo že cca. 30 let prijateljico, s katero se vidita cca. 2x letno, se samo tu in tam slišita, ampak sta vedno ''tam'' ena za drugo.
Seveda, da obstajajo, ampak takšne primere lahko na prste prešteješ. Jih že skoraj ni so zelo redek pojav.
Danes se na pojem pravo prijateljstvo gleda res na čisto en drugač način, kot se je pa gledalo nekoč ( drži tudi teorija, da temu botruje velik tehnološki razvoj), kar je posledično tudi pripeljalo do precej velike odvisnosti od socijalnih omrežij, kar je pa med mladimi danes precej pogosti pojav.
Nažalost, danes pravo prijateljstvo ni več to, da se lahko osloniš na nekoga, ko ti je hudo, da lahko nekoga pokličeš sred noči, ko te zgrabi kriza ipd. Pri današnjem prijateljstvu se gre bolj za neko vrsto kolegialnosti, za izmenjavo drobnih uslug, za skupno žuranje in, da ne naštevam več kaj še vse sodi tukaj. To so bolj prijateljstva na kratek rok, tu se poti, kar hitro razidejo (bodisi, da sta na drugi srednji šoli/faxu, bodisi, da se nekdo preseli na drug kraj Slovenije, ali pa, da si nekdo najde partnerja).
Če boste večno sanjrili o nekih pravljicah, kot so princi na belem konju in o nekih večnih prijateljstvih in o ostalih bedarijah se boste, kar pogosto počutili osamljene.
- *Abby**
- Cosmofrik
- Prispevkov: 2046
- Na forumu od: 2. 9. 2009
^^ Ja, se strinjam z vsem, kar si povedal. Hotela sem izpostavit, da je mogoče tudi drugače, je pa res redko. Jaz sem do zdaj naletela samo na eno osebo, ki se je vedno odzvala, ko je šlo za kaj zoprnega in mi izkazala skrb in resnično prijateljstvo in ta oseba je danes fant s katerim živim.
Drugače pa seveda - v današnjih odnosih je predvsem veliko individualizma, nobene empatije, preplitka zanimanja za drugega in potem je logično, da si dober za kavo ali dve na mesec, za kaj več pa enostavno ne. Ali pa moraš nujno hodit žurirat, ali pa moraš ustrezat nekim drugim normam ... ni pomembno, kakšna oseba si, temveč koliko se znaš adaptirat nekim tujim pričakovanjem.
Drugače pa seveda - v današnjih odnosih je predvsem veliko individualizma, nobene empatije, preplitka zanimanja za drugega in potem je logično, da si dober za kavo ali dve na mesec, za kaj več pa enostavno ne. Ali pa moraš nujno hodit žurirat, ali pa moraš ustrezat nekim drugim normam ... ni pomembno, kakšna oseba si, temveč koliko se znaš adaptirat nekim tujim pričakovanjem.
-
Sarissima - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 3565
- Na forumu od: 26. 12. 2010
Abby, se strinjam s tabo - to kar imata tvoja mami in njena kolegica je še vedno prijateljstvo, ampak mislim da to ni to kar sanna misli . Ona pričakuje da bo našla nekoga ki bo celo življenje visel z njo, se obešal na vsako besedo ki jo bo rekla, in navsezadnje, celo razumel, če se bo zaljubila v njenega partnerja, potem pa je še ogovarjat za njenim hrbtom ne bo smela
-
xNamegirl - Sramežljivka
- Prispevkov: 6
- Na forumu od: 22. 4. 2012
- Kraj: Ljubljana
Se spet oglašam po dolgem času. S tisto prijateljico sva se videli le 1x (skupinsko kosilo). 2 meseca sem jo vabila na kave in kosila, vendar mi je odgovorila,da ima polno dela.Nakar sem izvedela, da se z drugimi ljudmi(pozna jih že od prej) dobiva na kavi in kosilu.
Mislim,da mi je zdaj čisto jasno in ne bom več silila vanjo. Ji pač ne ustrezam in zelo grdo bi bilo od mene,če bi osebo silila,da se z mano druži.
Trenutno sem zelo žalostna in jezna sama nase,ker si ne znam poiskat pravih prijateljev.
Punce, hvala za tolažbo,nasvete in vse drugo,kar ste zapisale
Mislim,da mi je zdaj čisto jasno in ne bom več silila vanjo. Ji pač ne ustrezam in zelo grdo bi bilo od mene,če bi osebo silila,da se z mano druži.
Trenutno sem zelo žalostna in jezna sama nase,ker si ne znam poiskat pravih prijateljev.
Punce, hvala za tolažbo,nasvete in vse drugo,kar ste zapisale
- bucibabyka*
- Sramežljivka
- Prispevkov: 83
- Na forumu od: 19. 11. 2012
no da ne bom odpirala nove teme bom pa še jaz vprašala za mnenje se mi pa nekako podobno dogaja....
v glavnem imam prijateljico (spoznali sva se v SŠ to je že 5 let) ... v sš sva se družili ampak ne zelo veliko potem ko sem pa nehala hoditi v sš sva pa kar ohranili stike... bila so obdobja ko je dobila fanta pa takrat nisem sploh obstajala ... na začetku še , smo šli skupaj še na kako kavico potem pa ko da me ni... (pomojem zato ker je enkrat tip pred njo in mano reku da sm mu ušeč - ja tip je pač bolan psihopat ) ... pa sem takrat rekla da ve da ne bi nič mela z njem itd pa vseeno je pač rekla da ko je z njem se mi bo javljala če bo kaj nujnega pa sem rekla ok ... pa sem dala mir ko je imela vikend z njem nisem sploh hotela kontaktirat sem rajši drugi kolegici zaupala ali pa sestri,mami... ko njega ni bilo pri njej je imela čas , no potem je končala znjem tisto obdobje žalosti sem ji normalno stala ob strani ... vse res vse bi dala zanjo problem je pa tudi zdaj (samska je) da se niti en dan ne spomne sama name...zmeraj sem jaz tista ko ji napišem sms ali pa ji rečem za kavico...pa vćasih reče da ne more (pa ima čas cel dan nič ne dela) ima bedne izgovore včasih pa reče da lahko in jaz kot kužek grem k njej vsa vesela..ker mi res pomeni ogromno vse ji lahko zaupam ampak ni pa tega kar želim..da bi me kdaj sama povabila na kavico da bi me sama poklicala vsaj kako sem ... to zmeraj jaz počnem...imela je eno kolegico ki jo manj pozna kot mene in jo je ta začela kenslati in ji je ta moja kolegica pisala kaj je narobe itd...meni tega če jo ne pokličem nikoli ne reče...pa sem ji vse to rekla kaj me moti pa sem bila jaz tista naumna pa da se kregam itd... mogoče je po pogovoru 1x-2x se kdaj spomnila sama od sebe name ampak je bilo to to... kaj menite naj jo čisto potiho skenslam?ali naj se pogovorim še zadnjič? pa še to...za 2 osebi je imela ful za povedati sedaj se spet z njimi piše po fb razne objave za bruhati... meni je to hinavsko. nevem kaj naj si mislim o njej ni edina ampak mi ogromno pomeni
v glavnem imam prijateljico (spoznali sva se v SŠ to je že 5 let) ... v sš sva se družili ampak ne zelo veliko potem ko sem pa nehala hoditi v sš sva pa kar ohranili stike... bila so obdobja ko je dobila fanta pa takrat nisem sploh obstajala ... na začetku še , smo šli skupaj še na kako kavico potem pa ko da me ni... (pomojem zato ker je enkrat tip pred njo in mano reku da sm mu ušeč - ja tip je pač bolan psihopat ) ... pa sem takrat rekla da ve da ne bi nič mela z njem itd pa vseeno je pač rekla da ko je z njem se mi bo javljala če bo kaj nujnega pa sem rekla ok ... pa sem dala mir ko je imela vikend z njem nisem sploh hotela kontaktirat sem rajši drugi kolegici zaupala ali pa sestri,mami... ko njega ni bilo pri njej je imela čas , no potem je končala znjem tisto obdobje žalosti sem ji normalno stala ob strani ... vse res vse bi dala zanjo problem je pa tudi zdaj (samska je) da se niti en dan ne spomne sama name...zmeraj sem jaz tista ko ji napišem sms ali pa ji rečem za kavico...pa vćasih reče da ne more (pa ima čas cel dan nič ne dela) ima bedne izgovore včasih pa reče da lahko in jaz kot kužek grem k njej vsa vesela..ker mi res pomeni ogromno vse ji lahko zaupam ampak ni pa tega kar želim..da bi me kdaj sama povabila na kavico da bi me sama poklicala vsaj kako sem ... to zmeraj jaz počnem...imela je eno kolegico ki jo manj pozna kot mene in jo je ta začela kenslati in ji je ta moja kolegica pisala kaj je narobe itd...meni tega če jo ne pokličem nikoli ne reče...pa sem ji vse to rekla kaj me moti pa sem bila jaz tista naumna pa da se kregam itd... mogoče je po pogovoru 1x-2x se kdaj spomnila sama od sebe name ampak je bilo to to... kaj menite naj jo čisto potiho skenslam?ali naj se pogovorim še zadnjič? pa še to...za 2 osebi je imela ful za povedati sedaj se spet z njimi piše po fb razne objave za bruhati... meni je to hinavsko. nevem kaj naj si mislim o njej ni edina ampak mi ogromno pomeni
Nič ni nemogoče....
-
saarijarvi - Cosmo moderatorka
- Prispevkov: 4451
- Na forumu od: 18. 4. 2007
...je pač rekla da ko je z njem se mi bo javljala če bo kaj nujnega pa sem rekla ok ... pa sem dala mir ko je imela vikend z.. itd itd itd
In ti smatras taksno zensko za prijateljico? Ce ji le nisi vsake 5 min gnjavila z raznimi smsi je to res visek.. Seriously, skenslaj njo in vse podobne 'kolegice', in najdi si krog ljudi, ki te bodo cenili in bodo veseli tvoje druzbe. Par takih si pa ja vsak zasluzi, dammit... Verjetno ne bo slo z danes na jutri, ampak pomisli... Mogoce se gibljes med popolnoma napacnimi ljudmi? Probaj spoznavat nov, razlicen folk, te zna presenetit s kom vse se lahko odlicno ujames. Prej al slej se bos pa ze naucila lociti prave prijatelje od tistih 'za sproti'. (I'm so deep.)
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov