Razmišljate kdaj, da bi ga zapustile?

[kajira]

hehe, včasih bi bilo bolje poslušat razum. ljubezen se pa hitro zamenja za občasno strast, navezanost ...

[MilkyWay]

Ta misel me je napadla prejšnji teden, ko sm bla res na dnu! Začela sem razmišljat o najini zvezi, o najinem odnosu, o pohajanju, o času, ki sva skupaj... Vse se mi je nabralo v glavi... Pa razmišljala sem o tem, da so mi 3 leta zveze preveč, da bi rabila nekaj novega, razmišljala sem o drugih tipih, ki so mi rekli, da bi radi bli z mano...
No in je šlo mimo... Zjokala sem se kot še nikoli, pogovorila z mamo, in od pogovora naprej so se mi zdeli moji problemi že smešni... Pogovorila sem se z njim, in sva se odločila, da bova začela na novo...Da bova vpeljala nekaj novega v našo zvezo, ker je bil res že čas... Bomo vidli, koliko časa bo tko držalo

[p!ka]

Pravkar razmišljam otej možnosti.

[Lizzyka*]

jst pomislm sam, ko sm RES jezna nanj. pa še takrt pomislm v tem smislu, da če bi mu blo sploh kej hudo, če ne bi bla več skupi.

[ela85]

ne... mi niti na mislel ne pride. preveč nama je lepo. raje razmišljam o tem, kako zvezo poglobiti, kakšne načrte imava za naprej, kako bova gradila... skratka, uživam v sedanjosti.

[Marcela123]

joj..kako smo si nekater punce podobne...tudi jaz z težkim srcem priznam, da sem že razmišljala o tem da bi končala...in potem posledično razmišljam o temu..ali sem res sposobna končat zvezo in zakaj bi jo končala? Saj bolj ali manj vse štima, toej zakaj želim ga pustit. Pa sej če dobr premislim ga sploh ne želim. Včasih še sama sebe ne razumem..on je taka dobričina, rad me ima, to čutim, to mi pokaže to vedo vsi, še posebej čutim to jaz, imam vso njegovo podporo, sem mu na prvem mestu, je človek, ki je skoraj popoln, v četih letih sem se navezala vanj, bolj kot si mislim, v resnici si želim živeti z njim, v sebi sem ga že izbrala, kot za svojega partnerja..vendar včasih, pride enodnevna muha, ali enotedenska muha, ki me piči in razmišljam bedarije...za kater pravim da naj ostanejo bedarije, jaz se bom raje držala svojega fanta in pika!

[špagetka]

ja prevečkrat že premišljujem o tem, 4 leta je bilo kar dovolj...bilo je lepo a zadnje čase tok preveč naporno da se mi ne da več,vem pa da mi bo težko brez njega ker ga imam še zmeraj rada,ne ljubim pa ga ne

[MIGRENA]

^^ V dolgih vezah je res težko naresti konec, ker se pol konstantno sprašuješ, če je vredno "vržt" stran vsa ta leta, pa da mogoče se sam tebi malo meša, pa kok je on v bistvu čist vredu fant, pa da kaj če dobiš pol še slabšega itd. sam punce drage dvomi se porajajo z vzrokom in lahko je oh in sploh dober, če ve ne čutite več ljubezni in se ne vidite z njim v prihodnosti pol je brez veze. Pr men je blo najhuj to k sem en dan spoznala, da si naju ne morem predstavljat čez 5 let nekje v prihodnosti in takrat sem vedla, da nekaj ni vredu.

Sploh je pa brez veze bit z nekom iz navade, če ne čutiš več ljubezni pol bolj, da začneš pakirat... no vsaj jest rajš vidim, da sem sama kokr pa z nekom brez ljubezni.

[_vampirk'ca]

ja, MIGRENA, to maš pa prav...če ni ljubezni bol d se človk prej sprjazne z resnico pa gre...
jz sm zanč prvič pomisla na to...k sm mela res beden dan in sm bla tok slabe vole d sm clo pomisla d me mogoče ne ljubi...ampak me je pol zvečer poklicu pa sm bla u 3sekundah spet 100% res ne vem kaj mi je blo, včasih kr sama sebe prepričujem d mi gre vse narobe =D

[sončk]

Jaz pa že par dni razmišlam to... pa mi ne gre iz glave, pa ne vem zakaj, k ga mam najrajš. Sam učasih me tko razočara s kšnimi izjavami, da se res vprašam, kaj še delam z njim. Sem ga že 1x kao pustila, pa me je prišel prosit odpuščanja pa sem mu dala še eno šanso.. Pa so res stvari boljše od takrat, samo njegova MENTALITETA mi ne da miru.
Npr: noče se pogovarjat o najini prihodnosti, ker je mel že tolko slabih izkušenj... pa dosti mu je, da se vidiva parkrat na teden, čeprav sva 15 min narazen... In meni ne bi blo težko it na avtobus. Pa na živce mi gre, da mi vedno, ko se skregava al pa hodiva ne z roko v roki reče, da sva kot stara zakonca.. Pa nasploh govori o svoji prihodnosti tko, kot da jaz nisem vpletena. Načrtovala sva super počitnice, potovanje, pa se nič ni izšlo, čeprav so ga kolegi povabili v Brazilijo za 1 mesec na nek sanjski otok, pa je bil najprej totalno navdušen, je zdejže flegma glede tega in kar vidim, da iz tega ne bo nič. Pa jaz bi ful rada šla za več mesecev nekam v tujino prostovoljno delat (ker bom zdej pavzirala), pa mi je enkrat reku, da bi raj naredu konc z mano, kot pa da bi jaz kam šla za pol leta. V glavnem fuuuul sva si različna, glede vsega, ampak jaz sem se v takega že zaljubila
Ampak rada ga mam tok, pa najrajši sem v njegovem objemu, ampak res ne vem kaj nej nardim.

kaj naj naredim? nočem delat pavze.

[urša**]

mislm da je želja da nekoga pustiš brez pravih razlogov samo v glavi... ker se naveličaš, ker mislš da je lahko kje druge bolš pa ni usaj iz mojih izkušenj ni... če si z nekom dolg časa, je logično da poznaš njegve fore, razmišljanje... in tega se punce velik hitrej naveličamo... če mislte končt dalšo zvezo si raj uzamte še dan al pa dva al pa pavzo... pa boste pol vidle kok ga boste pogrešale kaj pa je še en dan al pa dva po 2 letni zvezi? ne hitet, loh da vs sam hormončki hecajo

[Razlagalka]

Pogovorita se. Če se ne bo dalo, pa mu lepo povej, da tk več ne gre naprej, vrži karte na mizo, pa boš vidla. Če ti ima res rad, se bo že potrudil zate. Mogoče pa je tak karakter. Ljubezen res premaga marsikaj, a še zdaleč ni vse. Zamisli si vaju čez 15 ali 20 let? Si lahko?

[urša**]

Jaz pa že par dni razmišlam to... pa mi ne gre iz glave, pa ne vem zakaj, k ga mam najrajš. Sam učasih me tko razočara s kšnimi izjavami, da se res vprašam, kaj še delam z njim. Sem ga že 1x kao pustila, pa me je prišel prosit odpuščanja pa sem mu dala še eno šanso.. Pa so res stvari boljše od takrat, samo njegova MENTALITETA mi ne da miru.
Npr: noče se pogovarjat o najini prihodnosti, ker je mel že tolko slabih izkušenj... pa dosti mu je, da se vidiva parkrat na teden, čeprav sva 15 min narazen... In meni ne bi blo težko it na avtobus. Pa na živce mi gre, da mi vedno, ko se skregava al pa hodiva ne z roko v roki reče, da sva kot stara zakonca.. Pa nasploh govori o svoji prihodnosti tko, kot da jaz nisem vpletena. Načrtovala sva super počitnice, potovanje, pa se nič ni izšlo, čeprav so ga kolegi povabili v Brazilijo za 1 mesec na nek sanjski otok, pa je bil najprej totalno navdušen, je zdejže flegma glede tega in kar vidim, da iz tega ne bo nič. Pa jaz bi ful rada šla za več mesecev nekam v tujino prostovoljno delat (ker bom zdej pavzirala), pa mi je enkrat reku, da bi raj naredu konc z mano, kot pa da bi jaz kam šla za pol leta. V glavnem fuuuul sva si različna, glede vsega, ampak jaz sem se v takega že zaljubila
Ampak rada ga mam tok, pa najrajši sem v njegovem objemu, ampak res ne vem kaj nej nardim.

kaj naj naredim? nočem delat pavze.

vrjetn on ni bo zadnji moški v tvojem življenju ali pač?... js bi rekla, da si še premlada da o prihodnosti razmišlaš... morš pa sama razmislt če mislš njegove napake prenašat? sploh pa če razmišlaš o prihdonosti - a jih mislš prenašat ceu življenje? nvem kok te motjo... mislš da je on najbolš kar obstaja zate?

[*ka!a*]

jst pomislm sam, ko sm RES jezna nanj. pa še takrt pomislm v tem smislu, da če bi mu blo sploh kej hudo, če ne bi bla več skupi.

podpis.

[sončk]

vrjetn on ni bo zadnji moški v tvojem življenju ali pač?... js bi rekla, da si še premlada da o prihodnosti razmišlaš... morš pa sama razmislt če mislš njegove napake prenašat? sploh pa če razmišlaš o prihdonosti - a jih mislš prenašat ceu življenje? nvem kok te motjo... mislš da je on najbolš kar obstaja zate?

Ne vem če bo zadnji, jst ko sem s katerikoli fantom si vedno to predstavlam da bo zadnji... a ni to point? sej nočem neki ful razmišlat o prihodnosti, ampak on pač NIČ ne razmišlja... Zadnjič sem ga tko sam za foro prašala kok otrok bi imel(ker je ena taka tema na cosmu), pa sem rabla kšne pol ure, da sm sploh iz njega izvlekla pa še to je blo z muko Pa je star 24, da ne bo kera mislila da je manj...
Sej nima tok napak, res je zakon fant v vseh pogledih... samo ful drugačen od mene pa njegov pesimizem v zvezi (aka: sej ko si star si pa itak naveličan vsega) mi vzema voljo in motivacijo do njega... nekako se počutim, kot da mi pravi, da itak drviva v prepad... on je pač taka oseba, govori o tem, kako se ničesar ne veseli na dolgi rok...
zdej sem mu napisala nek mejl, da naj mi oprosti, ker sm tečna in mam neko krizo, pa itak se mu še sanja ne, o čem govorim... jutri se bom dobila z njim,pa mu bom povedala za te stvari... al mu bom pa kr mejl napisala pa skopirala 3/4 tega, kar sem tle napisala... res se počutim, kot da jebem ježa in da ful pretiravam. =/