Razmišljate kdaj, da bi ga zapustile?

[Mimi_M]

tudi mi2 sva ugotovila da sva si zelo različna...dolgoročno gledano v prihodnost da nisva za skupaj.Ob misli na to je obema hudo..odkrit pogovor nama je pomagal da sva si povedala resnico,meni je bilo hudo...on je jokal...
oba veva, da nikamor ne bova prišla,ker imava oba različni pogled na življenje,vsak svojo družbo,hobije in interese...

Jooj, Dorotea, pri nama je bilo čist isto..kok je to hudo, ko človeka še vedno ljubiš, ampak objektivno gledano je boljše, da gresta vsak svojo pot..
Sej drugi pomoje težko razumejo, zakaj potem it narazen, ampak jst točno vem, kako ti je.

[frigga]

Jst sm bla s prejsnjim fantom 3 leta, on je ze napol zivel pri meni, vse je stimalo, res sm mislila, da bova ostala skup za vedno...no, pa ni blo tko...ene par mesecev preden sva nehala, sm jst ugotovila neki, kar mi je mat vsake toliko casa namignila: ''A se ti ne zdi, da sta si vidva full razlicna? Mislis, da bosta lahko, ko bosta enkrat skup zivela, peljala normalno naprej?'' Imela sva namrec dokaj razlicne poglede na skupno prihodnost, na stil zivljenja itd. In itak pol, ko si ze nekaj casa s fantom, zacnes mal bolj razmisljat o teh ''zivljenjskih vprasanjih''. Pa je prisel vcasih teden, ko se mi je zdelo, da ga se vedno noro ljubim in sem pozabila na vse skup. Nikoli pa se nisem z njim pogovorila o tem, o najinih razlikah, do tistega dneva, ko sva koncala...sem ga vprasala, ce se mu ne zdi, da je zadnje case nekam cudno vse med nama...in mi je odgovoril, da ze neki casa razmislja, da me nima vec tko rad, kot bi me moral imet. In je blo obema full hudo, sva jokala, naslednji dan me je se klical in reku, da je verjetno naredil napako. Pa sva se zmenila, da pustiva stvari na hladnem nekaj casa in da bova ze videla, ce sva za skup...In dnevi so mineval, midva pa sva spoznala, da je bla to, da sva sla narazen, edina prava odlocitev.
Ko enkrat zacnes razmisljat, da ni vse tako, kot bi moralo bit, se je treba cimprej pogovorit. Ker velikokrat ugotovis, da si z nekom samo iz navade, ker se bojis bit sam...pa je boljs, da si sam, ce je tko....ceprav zna bit nekaj casa zelo hudo... ja, pa ugotovila sem tudi, da je pametno poslusat mamine nasvete...ceprav se ti vcasih zdijo neumni

[steLLcy]

mi je mat vsake toliko casa namignila: ''A se ti ne zdi, da sta si vidva full razlicna? Mislis, da bosta lahko, ko bosta enkrat skup zivela, peljala normalno naprej?'' Imela sva namrec dokaj razlicne poglede na skupno prihodnost, na stil zivljenja itd. In itak pol, ko si ze nekaj casa s fantom, zacnes mal bolj razmisljat o teh ''zivljenjskih vprasanjih''.

Evo inn misli, da če na to vprašanje po 3 letih s človekom, ne znaš odgovrit, da je pa res boljše, da gresta narazen.
Poleg tega, če ni magije, če ni iskre (ki v mojem odnosu nočem, da kdajkoli ugasne), potem ni ničesar.
Z nekom biti iz navade, zaradi mnenja drugih, to ni niti pribljižno podobno odnosu, ki ga js hočem met z nekom.
Js se cenim in želim, da me ceni tisti, ki ga imam ob sebi. Pa če je to tud sam moja mačka.

Punce, še enkrat, poslušite se. Pa naredte tako, da bo prav vam.

[maycha]

...

[Mimi_M]

Pavza..ene bojo verjetn ful skritizirale, čeprav sama pri sebi včasih pomslim, da bi blo morda takrat, ko sva končala, bolje, če bi malo razmislila vsak pri sebi, ne pa da sva kar takoj zaključila in šla vsak svojo pot.
Ma, nevem..to je tok težko rečt, ker je povsod drugače..

[steLLcy]

Se popolnoma strinjam s tabo, sofia. Js lahko rečem, da verjetno z nekom popolnoma istim nebi mogla funkcionirat. Sej mi nebi meu nič novega za povedat, za pokazat, me naučit. Prav tako so lahko isti interesi zelo dolgočasna zadeva.

Dorotea, mislim, da vajina zveza ni na koncu, rabita le nekaj časa in veliko,veliko iskrenega pogovora. Čez čas pač nastane neka navada iz vse te ljubezni, ki je bila nekoč. Predlagam ti, da poskušata to obuditi. Mogoče sta malo zanemarila vajino zvezo (kar se parom velikokrat zgodi) in imata zaradi tega toliko težav (ki zgledajo večje že samo zaradi tega, ker se vama zdi tako).
Pavza se mi ne zdi dobra ideja. Tega js nebi znala nikoli izvest.

[MIGRENA]

Dokler je ljubezen prisotna z obeh strani se da vse rešit!

Midva sva si tut dost različna v nekaterih stvarih in se včasih prov sprašujem kako za hudiča sva sploh skupej pršla? ... sam po drugi strani si pa ne predstavljam, da bi bila z nekom k bi se v vsem strinjal z mano. Tut nesporazumi morajo bit v vezi --> da se maš poj lahko še raj (tukej seveda mislim malenkosti)... men bi se pomoje zmešal, če bi blo 24/7 vedno vse lepo in prav

Glede prihodnosti pa sploh nočem razmišljat k je itak še velik drugih dejavnikov za katere nikoli neveš kdaj (če) ti bojo postavili življenje na glavo... dokler nama je res čarobno skupej bova to pač še naprej furala, ko (če) pa pride trenutek, da eden tega več nebo čutil pol pa sam adijo - pa če je to danes, jutri al pa čez 10 let.

[frigga]

Sej jst v bistvu nisem mislila, da zveza funkcionira sam, ce se dva ujameta v vsem...nikakor ne, razlike morajo biti (je bolj pestro). Sam v najinem primeru so ble te razlike mal prevelike in se nisva bila pripravljena tolk prilagajat drug drugemu...se ze nisva imela tako rada, da bi lahko speljala naprej...Se je pa vsekakor treba pogovorit takoj, ko zacutis, da ni vse ok...jst vem, da sem si predolgo zatiskala oci in upala, da bo mogoce kdaj drugac

[Heilie]

...al pa nikoli

Meni se zdi, da ljudje preveč na izi jemljemo veze. Če je neki narobe prehitr obupamo in vržemo puško v koruzo. Imeti dobro vezo je trdo delo...sploh ko si skupaj že leta...prilagajanja, odrekanja, pogovori, trud...da je pol lahko lepo.

[MySelf]

zdaj razmisljam, ker sem zelo jezna nanj!

ne no, res je da se veckrat skregava, ampak imava dovolj ljubezni da vse kaj kmalu ustimava.

[metron]

tudi mi2 sva ugotovila da sva si zelo različna...dolgoročno gledano v prihodnost da nisva za skupaj.Ob misli na to je obema hudo..odkrit pogovor nama je pomagal da sva si povedala resnico,meni je bilo hudo...on je jokal...
oba veva, da nikamor ne bova prišla,ker imava oba različni pogled na življenje,vsak svojo družbo,hobije in interese...

Jah različnost sploh ni slaba stvar ... Itak takega, ki bi ti popolnoma odgovarjal in se ujemal s tabo v teh glavnih, za skupno življenje pomembnih točkah, boš težko našla..

Jz se s tem ne morm strinjat, seveda čist iz subjektivnih izkušenj in zato tud svoje stališče nebi posploševal. Meni s prejšnjimi dekleti ni supelo, ker sem si (nevem sicer kako mi je to uspelo) našel popolnoma drugačna dekleta. Pa sj ne rečem, drugačnost mora bit. Ampak če se ne strinjaš v glavnih stvareh, pol se maš lah še tok rad pa prej ali slej ne bo nič. Če se ne strinjata glede načina življenja, ki ga bosta živela (ženska hoče otroke in familijo, tip pa recimo potovanja in uživancijo), če imata popolnoma različen pogleda na svet (zvestoba ali orto-liberalna spolnost), če sta glede vere popolnoma nasprotna in radikalna, če v prostem času delata popolnoma različne stvari, pogled na svet, če imata popolnoma različne hobije, če sta oba trmasta, če se ne strinjata niti kje in kako bi živela, pol težko vidim možnost, da bi funkcioniralo. Seveda so izjeme, samo jz se še1x nebi spuščal z neko popolnoma različno osebo.

[Mimi_M]

Ja, jest bi se kar strinjala..so določene stvari, v katerih se lahko prilagajaš, ampak v nekaterih, malo pomembnejših življenjskih situacijah pa tudi to včasih ne gre.
Različnost do neke mere je že ok, ampak v bistvenih zadevah je pa vseeno fajn, če se strinjata.

[Mimi_M]

Najlažje je rečt: Jst sm taka pa taka, ti si tak pa tak, to ne gre skup, gremo iskat naprej...

S tem se pa res ne morem strinjat..meni je bilo včasih mogoče lažje pozabit na svoje želje in se njemu prilagajat in najtežje v življenju mi je bilo it stran od mojga bivšega.
Nevem, s kakšno lahkoto pa ti končuješ razmerja..

[metron]

@ Metronček:

Ja pa sej smo odrasli ljudje, ne ... Če se mamo radi, smo pripravljeni tud mal kompromise sklepat. Pa se par mogoče odloči, da ne bo imel otroka še takoj, ampak pol pr tridesetih, vmes bosta pa velik potovala ... Al kako, se rešitev že najde, če je res volja ...

...

p.s.: Kje si pa ti revček pr svojih zgodnjih 20-ih s svojimi puncami mel tok hude eksistencialne pogovore o prihodnosti pa otrocih? Včasih si je treba vzet zadeve one step at a time, al smo še zloo mladi

Tole je v teoriji odlično, v praksi se pa prej ali slej zalomi. Če sta čis različna, en noče otrok, drug ja, en hoče bit musliman in vzgajat otroke tako, drugi je ateist, en hoče živeti na dolenjskem, drugi iti v NY. Teorija in praksa hehe.

ps: Govoril sm nasploh. Sicer pa tut zame lah rečem, da če si z enim skupim 2, 3 leta se že mal pogovarjata o prihodnosti, pravzaprav se je prou veselo pogovarjati o skupni prihodnosti (tebi verjamem da je grozno ), sam če prihodnosti ne vidita ker sta preveč različna, pol je to problem. Jz recimo ne bom razmišljal o otrocih še zelo dolgo, lah se pa zgodi da spoh ne bom... in če nebi mel nekoga k bi isto razmišljal pa bi mi flogal svoje čist druge vrednote, pol bi se vrjetn skoz kregala ... kljub kompromisom.

[Larisha]

Glih danes sem razložila fantu, da se bojim za najino prihodnost zarad "pre"razilčnosti, ampak po tem kar sem prebrala tukej, kakšne velike razlike obstajajo med drugimi pari sem se kar hitro skulirala. Hvala!!

Sicer pa tud jst pomislim na to da bi ga pustila...in kot je že ena punca napisala, mislim da preveč zahtevam in pričakujem od njega. Sej je tud on revček včasih no