Razmišljate kdaj, da bi ga zapustile?

[Playgirl]

Nikoli.
Ampak res nikoli nisem pomislila česa takega.

[rene]

Poznam ta občutk z njim se soočam iz dneva v dan. Več lahko prebereš pod temo dvomi in vem da ni tako lahko. Smo pač nežna bitja ki se vse prevečkrat premalo cenimo.

[2good4u]

JA velikokrat razmišljam o tem, da bi ga zapustila...sploh v zadnjem času, tko kako slabo leto...tu nekje. Ko si enkrat že nekaj časa skupaj, počasi začneš opažati, da nekak ne gre najbolje. ker sta si povsem različna, drugačna...imata drugačne hobije, druge prijatelje, želje, cilje...vse je drugačno kot imaš v mislih ti. Ko sem se jaz prilagajala njemu, je bilo vse dobro in lepo, popolno bi rekel človek. Sedaj pa...ko sem se nehala, nama gre vse samo navzdol. On se ne prilagaja meni in moji družbi. Mojim željam, hobijem...nič od nič. Jaz pa se tudi ne pustim. Zamislila sem si skupno življenje, ker oba študirava v ljubljani...ampak tudi to ne gre. Zaradi tega, ker kao nima računalnika v ljubljani (kao da ni elektrike in te fore) in ker ne more trenirat (tudi v ljubljani obstaja plezalna stena, kaj ne?). Skratka...In ob trenutkih, ko ga že sovražim iz dna srca in sm tako zelo jezna na njega, da bi ga najraje pustila...uleti s kako lepo gesto, lepo besede, me odpelje na večerjo, prinese rožico...in potem sem spet vsa srečna, ker mislim, da se je poboljšal. Ampak, kot vsaka lepa pravljica se vse konča...in spet sem v začaranem krogu...Težko je biti z nekom, katerega lahko sovražiš in ljubiš hkrati iz dna srca. Veš da z njem ne moreš živeti, brez njega pa še manj...

[steLLcy]

2good4u, točno to kar si opisala je biu razlog zakaj sem pred pribl. 14 dnevi pustila fanta s katerim sm bla skupaj 3 leta. No, mela sm še nekaj razlogov zraven, ampak ključni pa je biu ta.
Z njim sem se imela 2 leti in pol čudovito, mislila sva si že ustvarit družino, kupovala stvari (komp ipd.) skupaj, načrtovala prihodnost. Res sm misla, da mu bom dala sebe. Ampak sm se (k sreči) malo zamislila, poleg tega sm mela en (nikoli pozabljen) pogovor.
Počasi sem začela misliti nase in na to kaj si želim (in to resnično želim) jaz. Ni mi bilo lahko. Ampak potem sem našla te stvari, ki si jih ti opisala. Še vedno ga spoštujem, vendar to za odnos ni dovolj. Js hočem bit zaljubljena celo življenje (smešno ampak resnično).

Ne pravim ti, da moraš sama narediti isto (niti pribljižno ne!), vendar se je včasih dobro malce poglobiti in poiskati svojo srečo.

[severa]

steLLcy, jaz imam isto razmišljanje kot ti in iz takšnih razlogov sem tudi sama v preteklosti končavala veze... kajti moj moto v ljubezni je enak tvojmu in ne zahtevam nič druzga le... zaljubljena moram in hočem bit celo življenje!
To vedno povem svojmu dragemu in sem tako srečna ker on isto reče oz se strinja s tem, ljubezen je zame sveta in treba jo je ohranjat oz obnavljat, zame je to kot zrak in če ni tako ne moram dihat, se pravi nisem uspešna pri drugih stvareh.

[severa]

Dorotea,

obadva sta jokala, kar pomeni da se imasta rada, kje sta si potem tako različna, da enostavno ne gre?
Sej sta se odkrito pogovorila, povedala sta si kakšna sta, sej ni važno če nista ista, zakaj ne bi šlo?

[2good4u]

Sam prav grozn občutek je...ni slab človek, vem da me ima rad, vse naredi za mene, nič mu ni težko...tolaži me, me carta,...vse vse. Tudi ko si zamislim, da bi mogla bit brez njega....da se nikoli nebi več zbudila ob njem...grozn občutek je...začnem jokat, zagrabi me panika...vem da nism srečna, da lahk bla bolj. Sam bojim se, da bom brez njega še bolj nesrečna!

Sej vem, sliši se neumno...ampak tko se počutim....

[_ladybird_]

2good4u a še vedno si s tem tipom...jst sm pa že mislila da si ga pol lepo skenslala in šla naprej....

[2good4u]

Najprej lep pozdrav tebi!!!!! Kaj si se streznala od kuhanega vinčka??? Hecam se...
Ne na žalost nimam jajc, al kaj mi manjka...nimam pojma....neumna sm ja, sej vem

[_ladybird_]

hehe sm se streznla ja:)...hmm ja s telimi tipi je res grozn...zdj je moj bivši ful prijazn do mene, me klika na msnju, včer se je kr k men na faksu usedu....kr ene res...sam zate bi blo pa res bolš da bi ga pustila, sj veš da si zaslužiš bolšga, sam lahko govort a ne..

(mormo kej ven skupi:), v petek se zna zgodit da bom na štajerskem koncu, neki sanjajo od escapea v celju)

[steLLcy]

2good4u,
sej pravim, js sm mela še ene par drugih razlogov.
Ampak tisti po katerem sem se ravnala je biu tako močen, da najina zveza nebi nikoli več funkcionirala.

[2good4u]

2good4u,
sej pravim, js sm mela še ene par drugih razlogov.
Ampak tisti po katerem sem se ravnala je biu tako močen, da najina zveza nebi nikoli več funkcionirala.

Vedno bolj mislim o tej smeri...ampak potem pa vrjetno sama veš, da še je tu družina zadaj, njegova in moja, sorodniki, znanci...vse skupaj potegne pol tolko za sabo, da...ne vem....na koncu ne razmišljaš več o sebi, ampak na vse ostale...na sebe pa pozabiš

[steLLcy]

2good4u,
sej pravim, js sm mela še ene par drugih razlogov.
Ampak tisti po katerem sem se ravnala je biu tako močen, da najina zveza nebi nikoli več funkcionirala.

Vedno bolj mislim o tej smeri...ampak potem pa vrjetno sama veš, da še je tu družina zadaj, njegova in moja, sorodniki, znanci...vse skupaj potegne pol tolko za sabo, da...ne vem....na koncu ne razmišljaš več o sebi, ampak na vse ostale...na sebe pa pozabiš

Jooj, lubica kako js tebe zdejle razumem. Točno to sm devala skozi. Pri nekaterih sm mela srečo, drugi pa so se pokazali v svoji luči. Tisti, ki pa ti privoščijo srečo morajo vedeti, da delaš tisto kar osrečuje tebe in ne sorodnikov in znancev. Za njih bo to itak tedenska kost za obrat, potem pa bo pozabljeno. Misliš, da se je vredno klobasati in porivati vezo naprej le zaradi njih? Ah, seveda veš, da ni.
Js bom tako rekla. Men se je nekaj ljudi izkazalo zelo. Za ostale pa imam le nasmeh na obrazu, pa naj se sprašujejo zakaj, če imajo čas.

Samo nekaj je in to je najpomembneje. Misli na svojo srečo, če je ta sreča pri tvojem fantu boš na koncu itak ostala ob njem.

[Mimi_M]

Res je, da se človek skozi leta spreminja..
jst sm bla celih 7, 8 let prepričana, da bova midva pa res za vedno skupaj, čeprav si že prej nisva bila enaka, samo, ko sva se pa skupaj preselila, so pa te razlike še bolj prišle do izraza in tudi ostale stvari, ki prej sploh ne veš zanje, da so pomembne.
Pa imaš človeka še vedno rad, mu ful zaupaš in vse samo enostavno imata preveč različna pričakovanja v življenju, drugačne poglede in se nekako omejujeta.
Tako da sva midva šla po 9 letih narazen. Ampak pri tem se jst sploh nisem ozirala ne na njegove domače ne na moje..sej so vsi slutili, da nisva več tako zaljubljena, kot sva bila.
Pa skuno stanovanje sva imela in avtomobila..samo to nima veze, ko se res odločiš. Sreča, da sem jst lahko šla nazaj domov živet.

[Jela]

Ni garantirano, da karkoli traja za vedno. Nikoli ne želeti nemogoče, mejbi le verjeti.