Razmišljate kdaj, da bi ga zapustile?

[missy*]

Sem razmisljala, tudi ce svojega pustim, sem raje kar samska

[Mahagonij]

potem je on pustil šolo, ker ga je neki zatrgal, čeprav je tako pameten, tako splošno izobrazbo ima da je eden redkih, ampak po naravi je upornik in se ne pusti vodit in ni del skupine "ovac" ampak je recimo da bohem, ki živi neko umetniško življenje.

To je evfemizem za "len in brez samodiscipline". Vem, ker sm do tak sam do neke mere.

ampak včasih se nama zdi da se bova razšla ravno zaradi tega ker je obstal na neki točki, jaz pa grem naprej, poleg tega pa ko pride do resnih pogovorov, pa ne samo kar se naju tiče, tudi glede njegove šole, resnega življenja, se jim izogiba na široko...nevem kaj naj...

Zagotovo se bosta razsla. Ne mores zivet lajf naprej ce je on zamrznjen v casu prostega studentarskega luftarstva.

[Tysia]

"To je evfemizem za "len in brez samodiscipline"." (Mahagonij)

To pa je največkrat sinonim za duševne težave.
Po mojem mnenju je v ozadju velikokrat strah pred ljudmi, kar pomeni strah pred samim sabo. Ena podpomenka tega strahu bi lahko bila tudi strah pred neuspehom (ki se kaže kot strah pred uspehom - še prej pa se tak prestrašen človek navzven pokaže kot "jack" in "jebiveter" ter neustrašen pogosto). Tak človek se velikokrat boji sprejeti odgovornost za lastno življenje.

[Mahagonij]

Mogoce. Zna bit pa skodljivo pretiravat z raznimi psiholoskimi opravicili za vedenja. Pogosto te razlage ne nosijo prav nobene koristi.
Kje je meja, ko nehas razlagat, da se boji uspeha, in ko prepoznas, da je preprosto len in razvajen?

Najbolj mi gre v nos pretencioznost teh ljudi.

[Tysia]

Saj niso opravičila. So bolj razlage, za lažje razumevanje vedenja. Tudi korist lahko nosijo - če je človek pripravljen začeti delati na sebi - za človeka, ki se mu to dogaja. Lahko npr. ugotovi, da je len zato, ker ga je tako zelo strah, da ne bi bil najuspešnejši na področju, ki naj bi se ga lotil - zato raje ne poizkusi, da ga ne bi ob morebitnem neuspehu preveč bolelo (in bi npr. obudil kakšen neprijeten in boleč spomin). Če bi prišel do tega, zakaj je len, bi zadevo lahko začel spreminjati - ker očitno na "šus" ne gre - da bi kar naenkrat postal delaven. Ponavadi je v ozadju še uporništvo ("brez razloga", a z velikim razlogom) in še kakšna podobna zadeva, ki ima v ozadju velik strah. In potencial za razrešitev tega strahu.

Res pa je, da pri določenih primerih tovrstna "psihološka analiza" ne pomaga takoj. Mislim pa, da je v vsakem primeru dobra (ne vedno tisti "trenutek", morda pozneje), med drugim zato, da prepreči podobno/tako vedenje na drugih področjih v življenju.

Razlage lahko veliko pomagajo tudi ljudem, ki so v odnosu z "lenimi ljudmi", da jih lažje razumejo in se manj jezijo nanje - kar dobro vpliva prav na vse, ponavadi. No, zopet, izjeme obstajajo tudi tukaj, a mislim, da bi to kar znalo biti pravilo.

[red_rose]

obujam staro temo, ker mi je zanimiva sm se lotla prvih par strani prebrat, pa bi kar komentirala tole:

jst skor ne vrjamem, da nekatere nikol ne pomislite, da bi ga pustile oziroma niste nikol razpi*dene na svojga tipa.......
kako se lahko v vsem strinjate.....enostvano NE vrjamem......ni tega......edino če tiho sedite in ga poslušate......in mu sledite k pes na povodcu......
ne vrjamem......

res je, da sem vcasih noro jezna na njega, da bi mu nevemkaj nardila ampak tut takrat mi na kraj pameti ne pade da bi ga pustila...vceri sva se neki skregala pred spanjem, sva se vse pogovorila, zaspala...in sem sanjala da me je pustil..da je kar odsel, in se ni vec javil...aaaa, glih tolko da se nisem jokala zjutri od srece, ko sem ga vidla kako spi poleg mene :bussi:

tako da, zaenkrat se nisem nikol pomisla na to...ce bi (bom) kdaj, mislim, da se bom se dolgo brzdala...poskusala resit stvari, se pogovorit, dat casu cas...in koncala, ko bi bla 100% prepricana da to res hocem

[klupko]

^^ti si še dobra...js sm sanjala da je moj prpelu domov še eno (psihoze k ma naš prvi sosed dve ženi doma in vsi lepo skp živijo) in sm ga prašala če je seksu z njo in je reku da ja..skor sm umrla od žalosti..
Pol k sm se pa zbudila sm mogla še njega zbudit in mu to povedat in pol sm se tam cmerla eno uro in ga sprašvala če bi mi bil zmožen kdaj kej tazga nardit. Bed
Drgač sm pa res že kdaj pomislila da bi blo najbolš da grem in pozabim na vse skupi, ampak sem še vedno tu...najbrž zato k sm nora na njega in mi sploh ni slabo kr je fant na mestu. Če realno pogledam je on mal bogi k prenaša vse moje tečnobe in mi ni nikol reku zdej te mam pa dost, zgin! Hvala bogu

[nikaragua]

evo se popounoma strinjam....

na cajte bi ga kr nekam poslala, ampak se zmer ga obcudujem da prenasa vso mojo slabo volo in muhe!

[MsN]

evo se popounoma strinjam....

na cajte bi ga kr nekam poslala, ampak se zmer ga obcudujem da prenasa vso mojo slabo volo in muhe!

Le vprašanje časa je, kako dolgo bo prenesel ta tempo

[nikaragua]

^^se tega se predobr zavedam :S

in zato se uiber drzim nazaj! iz mesca v mesec bolj

[Zaznamovana]

Bolš se je kdaj nazaj držat... pa kej spregledat oziroma preslišat...
jst tega nism delala, pa sm zgubla fanta... zdej mi je pa tkooooo žal....

[SWEETprinces]

ce mi naredi kaksno neumnost...

[Luss]

Pri zdejšnjem fantu ne.. vsaj zaenkrat se mi to še ne dogaja

Pri prejšnjem je pa prišlo večkrat tko daleč, da sm zvečer bla že odločena, da drug dan končam zvezo, pol je pa kot bi slutil bil zjutraj čist sladek..to se je pol kr neki časa vleklo..ampak ja..enkrat je blo dost..itak je pa to drgač kot pa, če te ful razjezi kdaj pa pomisliš, da bi ga pustla pol pa nasledn trenutek, da neb mogla brez njega

[*Lara*]

Pri bivšem ja...in se je tud uresničlo..ker mi je paral živce in na sploh moj life.. Pri sedanjem pa...heh..ah, pride kak trenutek jeze, k bi ga najraj nadrla in rekla konc je...ampak v tem je 1% resnice Ma ga ne dam k mi je prelepo z njim

[tanchii]

Ravnokar razmišljam o tem... Blaaaah, ne da se mi več sploh...