razdvojenost oz. ko ne veš, kaj sploh hočeš

[no angel]

Hja sam sej ni tk, da ne bi bla zaljubljena v njega ... sej sm (vsaj mislim da sm), ampak ni pa to taka ljubezen, ko maš nekoga tk nenormalno rad, da veš, da bolj rad ne bi mogu met nikol nobenga. Pa fajn se mam z njim in vse, a je vseeno nefer? Sej se mama oba fajn, pa js ravno ne bi rekla da se delam norce iz njega, ker sm mu že na začetku povedla, da od mene kakšne grozne resne zveze ne more pričakovat. Pa mam ga rada, da ne bo pomote, ni tk da bi bla z njim sam zato, ker ravno ni nobenga drugega in da mi ni dolgčas.

MsN - ne bi ravno rekla da me je strah bit samska, ker mi to nikol ni blo panike. Ko sm bla samska, mi je blo pravzaprav vedno super. Edino če sm končala s kom ki sm ga mela res rada, pol mi je blo pa grozn bit samska, ja. Ampak to zarad dejstva, da ne bom mela več NJEGA, ne zarad dejstva, da pač nobenga ne bom mela.

[bubbles]

"vsaj mislim da sm" - to je meni v stilu "mislim, da sem doživela orgazem" (pardon za mogoče ne najbolj primerno primerjavo ) pač, to ni taka zadeva, kjer misliš: si ali pa nisi.
pa ne misli, da te čem napast al pa karkol, je bilo fer, da si mu povedala za pričakovanja, tudi verjamem, da ga maš rada, ampak radi mamo tudi prijatelje. in če v sebi čutiš, da to ni to... v končni fazi tudi sebe ne moreš silit v ljubezen
jst tvojo težavo dojemam kot da te je strah ga izgubit in si zato pripravljena tudi ponovno biti z njim v zvezi, čeprav si tega zares ne želiš, želiš si le njegove družbe. lahko se tudi motim, ampak če je situacija taka, kot sem napisala v prejšnjem stavku, potem tudi sama veš, kaj storit, pa čeprav je trenutno težko

[maaalaaa]

eh jst te pa čist razumem kaj hočeš povedat.
nism lih v isti situaciji, ma recimo da se lahko usaj malo primerjam s tabo. jst ne razmišljam o tem a bi bla z njim al ne, kr pač ne bova skupaj, ni on za zvezo, ne jst. pr nama je tko, da sva v bistu sex kolega in še to tko zapleten, da še sama nevem točno pri čem sm
ravno tko mam dvome: a nej vse skupaj končam, ker vem, da ne bo nkol nč, pa se bojim da se bom (še bolj) zaljubila pa da mi bo potem še težje, hkrati pa nemorem reči mu adijo, kr mi je tko fajn k sva skupi pa raje malce trpim potem, sam da mava te najne skupne trenutke in sva res čisto v svojem svetu.
kar želim povedat je, da ČE bi to najino razmerje pršlo do tega, da bi bla par (čeprav trenutno nimava takih načrtov, ampak nikoli ne veš...), tud sama nebi vedla al ja al ne. ampak kot pravim, najina "zveza" je drugačna in nemorm rečt kako bi blo pa drugače. rada ga mam ful, bla bi vs čas z njim, res se mava fajn in si sama sebe ne predstavljam z drugim fantom, ampak v prihodnosti se pa ne vidim z njim.
tko da nevem. jst bi mu dala priložnost, pa vidiš kasneje al se bo izšlo al ne. bolje da poskusiš in če ne gre, greš naprej, kot pa da bi se potem vs čas spraševala, kako bi pa bilo če bi mu dala možnost.

[Gost]

Jaz v prihodnosti včasih ne vidim niti sebe, kaj šele naju ali sebe s komerkoli pač že. To ni merilo za 'to je to' ljubezen.

Punce, oprostite temu, ampak nekatere imate zelo sanjave predstave neke resne zveze, kar vas zna v odnosih izjemno ovirati, ker bo le redko kdaj tako, da bo ustrezalo vašim predstavam. Včasih se je dobro prepustiti. Občutek ti velikokrat sam pokaže pot.

[maaalaaa]

ja okej, to ja, lahko ne vidiš kako bosta, ampak si lahko predstavljaš kako bi izgledalo preživet življenje z njim in bi ti tak način ustrezal.
midva pa sva si preveč različna in ne "odobravam" njegovga načina razmišljanja in življenja in si želim za moža in očeta svojih otrok nekoga, ki je bolj ambiciozen, mu ni vsaka stvar v breme naredit in kakovostno preživlja svoj čas itd.

[jullia_]

Jaz v prihodnosti včasih ne vidim niti sebe, kaj šele naju ali sebe s komerkoli pač že. To ni merilo za 'to je to' ljubezen.

Eno je, da ne veš, če je to človek, s katerim želiš bit do konca življenja, drugo pa, če veš, da ni. Ampak v tem slednjem primeru marsikdo raje reče, da ne ve, če je to to, ker se lepše sliši

[Yazmeen]

Jst pa mislm, da je teb zanimivo tisto, kar je nedosegljivo, ko pa enkrat to dobiš, pa pol vidš vse mogoče zadeve, ki te motjo. Ta pojav je pomojem zlo pogost.

[red_rose]

^^se strinjam. pa tut s tisto, k je napisala da je to tako kot bi rekla: ''ne vem ce sem dozivela orgazem.''

meni se zdi da pac ce tako hudo dvomis, da je boljse da gres naprej...kot si sama napisala, bos ze spoznala fanta ki te bo obnorel

[Josephina]

[no angel]

Jaz v prihodnosti včasih ne vidim niti sebe, kaj šele naju ali sebe s komerkoli pač že. To ni merilo za 'to je to' ljubezen.

Punce, oprostite temu, ampak nekatere imate zelo sanjave predstave neke resne zveze, kar vas zna v odnosih izjemno ovirati, ker bo le redko kdaj tako, da bo ustrezalo vašim predstavam. Včasih se je dobro prepustiti. Občutek ti velikokrat sam pokaže pot.

Mah sej js se zavedam da nobena zveza ni idealna in da noben ni popoln, zato niti ne pričakujem da bom dobla enga takga, sam pač mislim da vsak slej ko prej najde nekoga, ob kterem res čuti da je to to in ve, da hoče s tem človekom bit. Za vedno. Če tega občutka ni, pomoje ni to tisto tapravo. Seveda ne rečem da če ne začutiš takoj, da pol ni možno da občutiš to kasnej - lahk da šele po nevemkolkem času spoznaš, da je tista oseba "the one". Ampak ne vem, a je nerealno pričakovat, da se bom ob nekom tk počutla? Ker če je to nerealno, ne vem ... js živim za to, da se bo to zgodilo in nočem da celo življenje preživim v dvomih al je to to al ni, al je tista oseba moja sorodna duša al pa je le-ta še vedno nekje "out there" ...

Yazmeen, mogoč maš prav, ker v bistvu js ko sm spoznala da sm ga zgubla, sm si res misnla kaka budala sm da sm ga odgnala od sebe (je bla namreč večinoma moja krivda, da sma se skregala) in mi je blo ful žal da sm zasrala vse, hotla sm bit nazaj z njim. Sam res pa ne vem, al to zgolj zarad navezanosti, al pa mogoč vseen čutim do njega več, kot sm si misnla.

Drugač je pa točn tk, kot je Josephina rekla ... Torej zgleda, da se vseen bojim bit sama oz. nočem bit sama.

Aja, drugač pa mene pri njemu predvsem moti to, ker nima nobenih želja, življenje mu je kul točn takšno kot je in si ne želi nč več (medtem ko js s takim načinom življenja nikol ne bi mogla bit zadovoljna), ma narjeno srednjo šolo in kljub temu da je neki študiru, je čist zabluzu in pustu vse, pa pravi da nima nobene želje it spet na faks (men pa izobrazba fuuul pomeni, pa ne sam pri fantu, nasplošno pač), torej nima nobenih posebnih ciljev, nč se mu kej ne da, ne hodi neki ful rad okol (medtem ko js rada skoz kej počnem, grem kam) ... Pa še tako službo ma, da ful nima velik časa in še velikrat ko misli da bo prost in boma lahk kam šla, pride pol kej vmes in more delat - ful je nepredvidljivo v glavnem. Ampak dobr, to bi še preživela, tisto prej našteto pa ne vem no ... tk kot je maaalaaa rekla - tud js se ne vidim z njim v prihodnosti ravno zarad prej naštetih dejstev.

[*purple*]

jst mam tak filing, kot da maš ti v svoji domišljiji ustvarjeno neko prauljično zvezo in čakaš dobesedno na princa na belem konju.Ampak,le-ta, žou ne obstaja.
Lej, poti žiulenja grredo po svoje, če hočeš ali pa ne.Mislim, da če boš sama čakala na neko vsemogočno ljubezen, da pride mimo, ne bo nič drugače, kot če boš to počela v dvoje.lahko pride, lahko ostane to to.
Morš razčistit sama pri sebi kaj točno čutiš in kaj točno sploh pričakuješ in kolk so tvoja pričakovanja realna.
v prvem delu posta dobim filing, kot da dejansko res čutiš neka globja čustva, v drugem delu pa te je strah teh čusteu,strah da bo on ta s katerim boš.
sej pravm, sama pri sebi boš najboljš vedla in najboljš ugotovila.Mi ti lahko svetujemo bodi/ne bodi, ampak tvoje srce je tisto ki odloča, neglede kaj drugi menijo da je bolje.
usekakor pa je vredno poskusit in se prepustit.če se imasta fino, če vama je lepo, če zadeve štimajo...Jst ne vidm nobene ovire, razen če do njega ne čutiš nič.

[micamaca]

Jaz v prihodnosti včasih ne vidim niti sebe, kaj šele naju ali sebe s komerkoli pač že. To ni merilo za 'to je to' ljubezen.

Punce, oprostite temu, ampak nekatere imate zelo sanjave predstave neke resne zveze, kar vas zna v odnosih izjemno ovirati, ker bo le redko kdaj tako, da bo ustrezalo vašim predstavam. Včasih se je dobro prepustiti. Občutek ti velikokrat sam pokaže pot.

res je... sej sm bla jst ista... je pa tud res, da enim clo rata spoznat tazga, za kterga točno vejo da je love of their life in se to pol potrjuje čez leta, ki jih preživita skupej... sam še zmer so to dost redki srečniki...

no angel bi drgač, kokr jst vidm zadevo, tega fanta rada mela za nešto izmedžu (prjatu-fant) dokler se ne pojavi tist nekdo, k se bo zdel "the one", pol bi se mogu pa omenjeni fante diskretno umaknt... ampak to na žalost ne gre tko... ker tud ta fant ma svoja čustva in njemu verjetn ni do tega, da bi bil sam ena vmesna faza oz. bi mu blo tud pretežko (če je zalublen), da bi mogu bit sam tvoj prjatu... treba je včas tud mal na čustva drugi gledat pa se postavt u njihovo kožo...
no offence

[Gost]

Jaz ne zanikam prave ljubezni, ljubezni, ki lahko traja in veš, da je to to. Verjamem v njo - poudariti želim, da se slednja v realnosti pogosto razlikuje od tiste, ki jo hranimo v naših miselnih predstavah in če se prepustiš toku, je veliko lažje - manj pričakovanj, večji dobitek, bolj zanimivo življenje.

[lutkica*]

Lahko si malo egoista, pa pač ostaneš z njim, dokler ti paše in dokler ne spoznaš nekoga, ki ti bo spodnesel tla pod nogami.

Jaz se tega nisem nikoli šla - da bi bila z nekom, če ne bi bila popolnoma zaljubljena vanj. Rezultat tega je bil, da sem bila veliko večino časa samska. Potem sem se začela zavedati, da so moje predstave o usodni ljubezni morda preveč sanjave, in spoznala zdajšnjega fanta. Tudi vanj nisem bila sprva zelo zelo zaljubljena, in sem se pač sprijaznila s tem, da verjetno pač nisem tak človek. Zato me zanima, če si sploh že kdaj bila zelo zaljubljena?

Ti očitno misliš, da fant ni dost dober zate. Tako da nevem zakaj kratiš njegov in svoj čas. Ker če je problem samo v tem, da se ti zdi, da nisi zaljubljena vanj - ok, mogoče še boš. Če pa ti gledaš zracionalizirano na ljubezen in si ne dopustiš biti zaljubljena, če ni fakultetno izobražen in dobro situiran; potem pa ni veliko možnosti, da bi se to na njegovi strani spremenilo. V tem primeru mu daj možnost, da najde svojo ljubezen.

Samo ne mi govorit o čustvih, potem pa rečt, da ni dost izobražen. Če je izobrazba tvoj kriterij, ajde naj bo, samo stoj potem za njim! V tem primeru ti VEŠ da to ni to, in ga pusti. A če bi ta tvoja velika ljubezen v tvojih mislih mela srednjo šolo, bi blo pa uredu?

[4nck4]

Jst sem s svojim fantom že zelo dolgo, vse štima še vedno po dolgem času. Ker ne visiva skupaj vsak dan je to le prednost.

Pred kratkim pa me je že skoraj minilo. Sem mu že omenila, da ne bo šlo, potem pa mu je bilo zelo hudo in pogovorila sva se in se mi je zdelo, da sem se motila. Samo čutim, da mi ni več toliko privlačen kot mi je bil prej, še zaljubila sem se v drugega, no, vsaj pozabila sem ga, saj se na srečo nisva 0 zapletla, ker fanta nisem hotela prevarati. V glavnem sva dobra prijatelja, ampak še zmeraj imam ta občutek, da bi ga pustila in da naj si najde punco, ki bo noro zaljubljena vanj, kot sem bila jaz še do nedavnega. Ko sva skupaj, se počutim kot da sem z dobrim prijateljem, nimam več toliko želje, da bi se crkljala z njim.

Očitno nas je več takih, sploh je grozno nekoga tako prizadeti, ko želiš iti svojo pot.