Psihološke težave?

[sarchika09]

Jaz imam podobne strahove glede smrti bližnjih (sploh ati, mami, brat). Včasih začnem kr iznenada razmišljat o tem, da bo enkrat prišel čas, ko atija in mame ne bo več in ne bosta več prišla iz službe domov in se ne bomo več pogovarjali, se smejali, šli kam skupaj...pač take vsakdanje stvari, ki se mi zdaj zdijo samoumevne. In mi gre že ob sami misli na to na jok. Včasih se tudi komaj pomirim in se sprašujem kako bom takrat reagirala, kako bom zmogla živeti dalje itd...

Nekako se zavestno dobesedno prisilim, da ne razmišljam o tem. Da se spomnim, da je smrt nek naraven, čeprav žalosten, dogodek in nekoč bomo vsi umrli. Da živiš čim bolj polno življenje in ko nekoč pride do tega, da nekoga izmed bližnjih izgubiš, si lahko rečeš: "Živel je polno, veselo, srečno in čudovito življenje, zdaj je pač na neki drugi poti." Nekako mi pomaga, če razmišljam tako, da po smrti kr ni vsega konec. Pomaga tudi to, da vedno ko nekdo nekam gre (sploh če so večerne ure), da mi javijo, ko so prispeli. Da uživaš sleherni trenutek z nekom, ki ga imaš rad in si ne moreš na koncu očitat: "Joj, zakaj pa nisem takrat naredila to in to."

Mogoče ti bo pomagalo, če bližnjim zaupaš ta strah, da se pogovoriš z NJIMI o tem (čeprav ja, saj vem, lažje je takšne stvari zaupat tujcem in njih povprašat za nasvet). Ko te obhajajo take mračne misli, preusmeri pozornost, poglej kakšno komedijo, poslušaj vesele pesmi, preberi kakšno knjigo, glej smešne posnetke na youtube-u Zaposli se z veselimi stvarmi in poskusi ne razmišljat o žalostnih stvareh

[DiNozzo]

Tole se meni zdi, da imaš povsem druge preobleme.

Ali moraš biti z vsem na tekočem?
Ali moraš imeti vse pod nadzorom?

Treba je stvari osvetliti s čim večih zornih kotov, morda pa v drugem grmu tiči zajec...depresija je sicer zelo pogosta, ampak velikokrat se pojavlja simptomatsko.

[kittyCAT00]

Mja, tud men se zdi kot da bi privlačla te stvari oz. učasih ležim na postelji in sam čakam kdaj bom vidla kej nenavadnega,kak zvok,senco karkoli, js dejansko tud vrjamem da " te stvari " obstajajo in da bolj kot misliš o njih bol jih pritegneš nase,zato najraje spim da mam nekaj prižgano al računalnik al majhno lučko.. se pa drugače sama silim da nesmem o tem razmišljat ampak učasih kr pride samo od sebe pa študiram kaj če bo zdaj kaj ampak dejansko začnem premlevat dogodke iz prejšnjega dne ali pa kaj podobnega da se zamotim..

[V_Rose_V]

Ooooooooohhhhhh zdaj pa sem si tak oddahnila...sem mislila, da sem jaz edini nezemljan s tako domišljijo
Pri meni je pa tako ne...meni je umrlo kar nekaj ljudi (oba strica po mamini strani, oma in dedek, prababica..nekaj znancev in prijateljev-sošolec iz srednje šole,sošolka iz faxa soseda kot mala punčka, bivša sodelavka-stara šele 20 let)...in na podlagi vsega tega in smrti, ki so me spremljale v otroštvu(oba strica), me je strah smrti bližnjih. ni me strah lastne smrti, me je pa strah izgube bližnjih. Ko je kakšno neurje, se sprašujem, če so vsi moji doma, da ni kje kdo na cesti, da se ne zgodi kaka prometna...Pol foter ima na ačse rahle zdravstvene težave in takrat spet dobim take čudne misli...
Pa še ena stvar..2 leti nazaj se je v reki utopil mamin sosed, ki sem ga videla mogoče 3x, pa še to tako bežno...novico sem izvedela dan, preden smo šli na morje in na morju me imela skoz to v glavi. Full me je bilo strah v temi, če sem bila sama, pa tudi zaspala sem težko par dni....Kr neke fobije pred mrtveci

[kittyCAT00]

Mene je pa npr. strah da bi mi kdo umru pa da bi se mi pol prikazal duh njega/nje.. freaky ja.. ampak nvm že nasploh mije veliko oseb razlagalo kako so vidli duh nekoga ki jim je dal nekakšen "znak" da je odšel na tisti svet, in vem da ko je meni dedi umru sm se ful bala da bi se mi ponoči prikazal kr pomoje bi me tak kap zadela, in sm ful govorila (FUNNY JA) , tko u temi ko sm ležala , da če me je mel rad da prosim naj se mi ne prikaže kr me je strah in fora je da se mi res ni, ampak mi je pa na nek drug način pokazal da nvm usaj js to tko jemljem da se mi nebo kr sm ga prosla.. dejansko sobo sm imela zraven kuhinje (z bratom usak na svojo stran) in sm mela vrata odprta, in se je kak tedn za tem ko je umru proti jutru prižgala luč in sm slilšala da si je nekdo dobesedno natočil za pit in pil in potem še odložu kozarec in js sm bla brez straha kr sm mislala da je bil nekdo od naših ampak dejansko ni bil :S usi so mi pol rekl da sm sanjala sam js vem da nism,kr sm se še usedla na postli in pogledla na fon kuk je ura,nekaj čez 4 je bla.. in sm bla začudena kk da so se že zbudli če se ponavadi ob 5h zbudijo, uglaunm, fora je da ja, js vem da se je to zgodilo kr je vedu da me na tak način nebo prestrašu, mislm ful se smotan čuje sam js vrjamm u take zadeve..

[s0nckic4]

K psihologu pa nočem, ampak ne zaradi tega ker me je sram. Ni me. Razlog je v tem, da ne verjamem, da bi se stvar izboljšala samo s pogovori. Poleg tega nočem da me kje potem pošljejo k psihiatru pa me še kje z zdravili našopajo.

ne verjameš, da lahko zadevo rešiš le s pogovori s strokovnjakom, misliš pa, da boš sama rešila ta problem... meni to ne gre skupaj. če greš k psihologu te ne bodo kar poslali k psihiatru in nafilali s tableti. jaz bi ti svetovala da greš do osebnega zdravnika pa naj ti da napotnico za psihologa. veliko lažje, hitreje in uspešneje boš rešila težavo. verjamem da ti je nerodno in se ti zdi, da je psiholog samo za "nore", zato tega pač ne razlagaj okoli.
in se strinjam z dinozzom. meni se zdi, da si težak control freak.

[Lady_Cristina]

Neee, to res ni razlog zakaj nočem it. Iskreno povedano mi nebi bil problem to razlagat okrog. Mam druge razloge ki nimajo čisto nič s tem.

Drugače pa hvala, da delite izkušnje z mano

DiNozzo, sicer je res da sem tip človeka ki mora imeti stvari pod nadzorom, ampak če pogledam situacijo s fantom - nisem taka, ki mora v vsakem trenutku vedet kje je in kaj dela. V bistvu me je samo strah za njega in mi zadostuje da vem da je z njim vse vredu.

Drugače pa mi je ena kolegica ravno danes povedala, da se ji zdi da ta moj strah dejansko izvira od ene izmed dveh mačk, ki sta umrli. Zgodilo pa se je namreč tako: lepega dne je enostavno izginila in je nisem videla slab teden. Šele po tem mi je mama povedala, da je v bistvu mačka umrla in da jo je ona našla. Mogoče je res to od takrat, da me panika zgrabi da se je nekomu kaj zgodilo ko se ne javi nekaj časa... Konec koncev sem na mačko bila res zelo navezana.

kittyCAT00, zakaj pa te je strah da bi se prikazal nekdo ki te je imel rad? Mene je iskreno bolj strah, da bi se prikazal kaki duh ko mi hoče slabo... Jaz v bistvu mislim da imam v stanovanju duha neke mačke. Sicer ne vem al je to bla moja al kaka ko je prej tu živela, ampak večkrat na dan slišim tiste tipične zvoke ki jih normalno mačke delajo. Ampak me je nekak ni strah... Na začetku je blo edino malo čudno...

[pohorc]

http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/

Včasih si je najboljše reči, mene ne bodo upravljale moje misli, ki temeljijo na povsem nerealni osnovi.

[V_Rose_V]

kittyCAT00 , tudi moja mama je imela podobno izkušnjo s tem, da se je mrtvi "poslovil" na nek čudn način, predno je umrl...njena prababica recimo-mama je videla dlani na oknu, pa nikogar ni bilo nikjer, ko je prišla iz službe, pa je zvedela, da je prababica umrla.....pa lani, ko ji je umrla kolegica, je zjutraj slšala zvonec pri vratih, pa je hodla gledat kdo zvoni, pa ni bilo nikogar nikjer...no, čez 2 uri je pa dobila klic, da je kolegica umrla....jaz nimam razlage za take stvari..mogoče je samo enim dano, da to doživijo...

[emanuela]

Če bi te stvari recimo bile resnične...se vam zdi, da bi vas tisti, ki vas imajo radi res namerno strašili z nekimi dlanmi na oknu?

[kittyCAT00]

Ma nevem, strah me je da bi se mi kdorkoli prikazal,najbolj pa kdo od domačih :S nvem zakaj,kot da se bojim da mi bo kdo kaj slabega nardil..
Drugače pa mi je mami pred leti razlagala več situacij ki jih je doživela npr. :
Preden ji je babi umrla je ležala na postelji in je zagledala njo u beli halji pred njeno posteljo,ko jo je vidla se je usedla in ji rekla oma kaj je in u tistem je izginla..
ali pa npr. : situacija ko je bila še zlo mlada, bili so ena družba ona,moj ati itd. sedel so u dneuni in gledal tv ko se je naenkrat ugasnu, so ga prižgal nazaj, čez nekaj sekund isto in so se že malo čudno gledali, spet prižgejo spet isto.. potem je pa nekdo potrkal in so rekl naprej, ni blo nobenga, spet potrka,spet rečejo naprej , spet nobenga in se jim je zdel čudn use skupaj, potem pa spet potrka in rečejo naprej in se je kljuka dobesedno sama odprla tko da so vidl da ni blo nobenga potem pa je "nekaj" kljuko spustilo ,moja mami je baje takoj rekla da je mogu od atija (stric al kdo je že bil ) umreti in da je mogel to bit nekakšen znak kr je bil hudo bolan,baje ni blo pol ure ko je telefon zazvonil in res..umru je.. :S
ali: ko je od dedija ati umru je baje slišal kako ga kliče in kako kukavica kuka..
tud zdaj ko je moj dedi umru, se je babici v kuhinji točno ob uri ko so ga začeli oživljati (bil je v bolnici) ustavila ura..
takšne stvari mi dajo ful za misliti sploh če kej takega sama doživim :S baahh..

[Lady_Cristina]

pohorc, hvala za link

kittyCAT00, jaz sem prepričana da ti noben od domačih noče nič slabega. zakaj bi se to po smrti spremenilo?

[kittyCAT00]

Ma nevem, tk filing mam če sm kdaj komu kej slabga rekla al pa nvm da "nism bla pridna" ko sm bla še mala al pa nasploh da pač nvm sm kdaj kej narobe rekla da mi bo to kdo vrnu pa mi nvm kej nardil al pa kj nvm :S čudn filing uglaunm

[haylee]

kittyCAT00, brez zamere, ampak - a ti res to use vrjamš? Mogoče, ker cela faimilija že generalno tok močno vrjame v nadnaravne sile, vidte nekaj, česar ni. Človeška domišlija pač ne pozna meja.

[DiNozzo]

DiNozzo, sicer je res da sem tip človeka ki mora imeti stvari pod nadzorom...

No, če se znajdeš v situaciji, ko nimaš stvari pod nadzorom, kaj se dogaja s tvojimi fobijami? Ali takrat izbruhnejo?

ampak če pogledam situacijo s fantom - nisem taka, ki mora v vsakem trenutku vedet kje je in kaj dela

Odlično...to je zelo dobro, take bi morale biti vse.