Psihiatri

[*purple*]

človeku ki ima težave, se hočeš nočeš vidi da ima težave in jih nikoli ne bo mogel v celoti prikrit.To lahko trdi on, ampak navzven pa lahko opaziš če človeka ponaš (pa tudi če ga ne) da nekej e štima kot bi moralo.
dala sem primerjavo pri motnji hranjeja (shujševalni).dekle ki se proglasi za tako in hodi z najbolj dvignjeno glavo po svetu, vsekakor ni to, kar se pri teh boleznih definira.Tudi depresija ni, če si en tedn v kur*u.

iskanje pozornosti?ozri se okoli sebe pa boš videla, na kakšne načine vse folk išče pozornost.mislim, da je iskanje take pozorosti še med najmanjšimi.

[Tysia]

*purple*, res je, da ni depresija to, da si en teden v ..., je pa to lahko zametek depresije. Glede motenj hranjenja ( o tem ravno diskutiram z nekom zadnje čase): če dekle hodi po svetu z najbolj dvignjeno glavo in deluje zelo samozavestno, to ne pomeni, da ni v hudih težavah. Nekateri znajo pravo resnico zelo dobro prikrivati, pa čeprav jo na nek specifičen način priznajo, kar pa si mi razlagamo kot npr. zgolj iskanje pozornosti.

Če človek na tak način išče pozornost, skoraj gotovo pomeni, da nekaj z njim ni ok. Ni pa seveda nujno, da ni ok ravno to, s čimer zbuja pozornost.
SI že slišala za samomore ljudi, ki so navzven delovali srečni? Ali pa za samomor nekoga, ki je na način vzbujanja pozornosti skušal sporočiti, da je z njim nekaj narobe in na ta način "prositi za pomoč", pa je bil spregledan, ker je izpadel "hipohonder" v psihološkem smislu?

[Boris]

V nekaterih kolektivih je to, če iščeš pozornost, že znak, da je s teboj nekaj narobe. Ampak taki lobotomiranci se pa ne vprašujejo ali morda oni ne iščejo pozornosti na kak drugačen način, ki ne izvira iz tabu tem. Še manj pa se vprašujejo po tem, kako nori so, da sploh imajo tabu teme.

[kajira]

Se mi pa zdi, da danes ni več nenavadno, če kdorkoli obišče psihiatra, tudi pri nas se bo kmalu razširil trend zdravljanje psihičnih težav, kakršnega poznajo v ZDA, kjer ima že skoraj vsak človek svojega psihiatra. Žalostno, amapk resnično.

meni se to ne zdi žalostno, psiha je precej podcenjena. sicer mislim, da bi bolj kot psihiatri bili za večino potrebni psihoterapevti oz. kombinacija obojega.

[jemina]

Ma meni je bedno ker je en ko gre k psihiatru nevemkakšen bolnik za okolico. To bi moglo bit pač isto kot da greš k ginekologu npr. in že tko bi mogli uvesti preglede pri psihiatru za vse na eno oz. dve leti.

[soncnca]

jst obiskujem psihiatra in morm rect d mi pomaga. sm ga ze pred leti, p pol blo vse kul. p se dj s5 vse vrnil. mi dal diagnozo anksiozne motnje. toj strah ali tesnoba, sam pr men res ze ornh ratal, k sm se prevec zaperala pred okolico. drgac pa zlo mau folka ve d obiskuje psihiatra, ker vem d c bi jim povedala ne bi razumel. ker sm ze probala. majo folk drgacn nacin zivljenja. sam dj sm ful vesela k gre na bols

[jemina]

Glavno da tebi pomaga.

[*purple*]

*purple*, res je, da ni depresija to, da si en teden v ..., je pa to lahko zametek depresije. Glede motenj hranjenja ( o tem ravno diskutiram z nekom zadnje čase): če dekle hodi po svetu z najbolj dvignjeno glavo in deluje zelo samozavestno, to ne pomeni, da ni v hudih težavah. Nekateri znajo pravo resnico zelo dobro prikrivati, pa čeprav jo na nek specifičen način priznajo, kar pa si mi razlagamo kot npr. zgolj iskanje pozornosti.

pač.dekle ki bo hodilo napol nago, sexi oblečeno, veselo naokoli, enostavno ni bolano.psihične bolezni so težke bolezni, ljudem se bolezni poznajo, na telesu, na mimiki,...hude psihičnje bolezni pač ne moreš skrit.Sploh pa anorexia in bulimija...Tista ki bo hodila naokoli taka kot sem zgoraj napisala, zame ne spada v ta sklop ljudi, ker te ljudje se sramujejo sebe, niso si všeč, so si videti ogabni in želijo vso to svojo "grdoto" zakrit in ne je še kazat naokoli.

če človek išče samo pozornost, ni bolan.vsak od nas, čisto vsak potrebuje pozornost.jst jo iščem tako, ti drugače, spet nekdo tretji drugače.sem pa res mnenja, da je tak ki se zgovarja da ma anoreksijo ali kakšno drugo psihično bolezen, da bi s tem privabil okolico,zrel za psihologa, da ga odvadi lagati in se zgovarjati na tako hude bolezni!

[Tysia]

"pač.dekle ki bo hodilo napol nago, sexi oblečeno, veselo naokoli, enostavno ni bolano.psihične bolezni so težke bolezni, ljudem se bolezni poznajo, na telesu, na mimiki,...hude psihičnje bolezni pač ne moreš skrit.Sploh pa anorexia in bulimija...Tista ki bo hodila naokoli taka kot sem zgoraj napisala, zame ne spada v ta sklop ljudi, ker te ljudje se sramujejo sebe, niso si všeč, so si videti ogabni in želijo vso to svojo "grdoto" zakrit in ne je še kazat naokoli."

Zate različne stopnje bolezni ne obstajajo? Torej, samo zdravje, takoj naslednji trenutek pa huda bolezen? No, jaz mislim, da se veliko bolezni razvija počasi.
Obenem pa mi je nekako »logično«, da ko se dekle npr. zave, da nekaj ni ok z njo, bo, če je tak karakter, to želela prikriti pred drugimi. Zato bo navzven delovala še toliko bolj vesela in podobno. Poleg tega, kakor jaz razumem motnje hranjenja, je to neke vrste mazohizem (človek trpinči samega sebe iz različnih razlogov, vzrokov). Zakaj ne bi bilo mazohistično dejanje tudi sexi in »pomanjkljiva« oprava? (ena možnost)
To, kar ti pišeš proti koncu odstavka pa je zame že težji stadij bolezni. Ali pa tudi ne. Težko je tako posploševati, ker toliko kot je ljudi, najmanj toliko je čudi. Vsekakor pa je znak resnih težav.



"če človek išče samo pozornost, ni bolan.vsak od nas, čisto vsak potrebuje pozornost.jst jo iščem tako, ti drugače, spet nekdo tretji drugače.sem pa res mnenja, da je tak ki se zgovarja da ma anoreksijo ali kakšno drugo psihično bolezen, da bi s tem privabil okolico,zrel za psihologa, da ga odvadi lagati in se zgovarjati na tako hude bolezni!"

Pa si si sama prišla v nasprotje. Če rabi psihologa – torej ima težave? Če rabi zdravnika, potem očitno je bolan.

[red*cherry]

dekle ki bo hodilo napol nago, sexi oblečeno, veselo naokoli, enostavno ni bolano.psihične bolezni so težke bolezni, ljudem se bolezni poznajo, na telesu, na mimiki,...hude psihičnje bolezni pač ne moreš skrit.Sploh pa anorexia in bulimija...Tista ki bo hodila naokoli taka kot sem zgoraj napisala, zame ne spada v ta sklop ljudi, ker te ljudje se sramujejo sebe, niso si všeč, so si videti ogabni in želijo vso to svojo "grdoto" zakrit in ne je še kazat naokoli.

Razpoloženje se pri puncah z motnjo hranjenja menjava. Take punce so kdaj pa kdaj tud ponosne na to, da so spet zgubile tri kg in se hočjo pokazat. So zarad tega samozavestne, ker so se uspele kontrolirat in občudujoči pogledi ljudi jim dajejo še več samozavesti....ki pa ko punca pride domov, se nažre, vse zbruha, kar izpuhti. Punce čutijo sram, gabijo se sami seb, se skrivajo...itd. Skratka, take punce so v sebi bolj ali manj nesrečne, na videz pa ni vedno tako. So tud samozavestne, ker z občudovanje in odobravanjem ljudi hranijo svoj ego in celo mogoče malo pozabijo, v kakšnem dreku pravzaprav so. Lažejo same seb. Se sramujejo in gabijo same sebi, ampak tega ne pokažejo vedno. Še več...ponavadi so take punce še bolj vesele v javnosti kot marsikdo drug, ki nima psihičnih problemov. Če samo pogledaš ljudi, ki naredijo samomor..vsaj tiste ki jst poznam..po večini so to med ljudmi veseli ljudje, se šalijo, dobijo pozornost. Ko pa se vrnejo v svojo realnost,se zapsihirani.

[cukr8]

^^ Ja, itak pa pogosto motnje hranjenja sploh niso povezane z nobenim namernim hujšanjem oz. željo po lepši postavi ..

So pač izraz psihičnega neravnovesja / stiske in dekle lahko začne bruhati ali pa stradati zaradi stresa, težav v družini, spolne zlorabe, strahu pred prihodnostjo, težav v šoli, blablabla..
In sploh nima veze, ali si je všeč ali ne oz. ali se 'razkazuje'.. Ko enkrat pade v ta vzorec, je težko izstopiti.. Navzven pač lahko deluje še vedno enako vesela in se na vse pretege trudi izpasti nespremenjena po obnašanju, ker hoče prikriti vzrok svojih težav pred okolico..

Tudi par mojim sošolkam / kolegicam na faksu se je dogajalo nekaj podobnega, in čeprav sem jih npr. dobro poznala oz. se razumela z njimi, nisem pogruntala, da so bolezensko shujšane ...
Vse sorte razlage ti z nasmejanim obrazom postrežejo ob vprašanjih o izgubi teže.. Ali pa tarnajo, da se nikakor ne morejo zrediti in s slastjo pred teboj jedo kakšno malenkost (ki jo gredo potem po možnosti neopazno izbruhat)..
Ok, ko so enkrat že tako daleč, da je to očitno že na prvi pogled, se ne da več skrivati, ampak pogosto je takrat pot nazaj že precej težja..

[*purple*]

no jst sm mela dve kolegici z anoreksijo.ena je ven zlezla pravočasno, drugo so komajda rešili, ubistviu so njeni materi že napovedali naj se pripravi na najhujše.
skratka...obedve sta zapadli v anorexio zaradi negativnosti do sebe.Obedve sta se sebi zdeli grdi, debeli in ogabni,čeprav sta bile popolnoma ok postav.prve se spomnim, kako je vedno nosila najhujše obleke, vedno je bila sexi, vse dokler se ji ni v glavi nekaj obrnilo in se je zagabila sama sebi.najprej je začela s športnim oblačenjem in so dekoltirane majčke in kratke kiklce, zamenjale dolge trenirke, kavbojke in navadne casual ohlapnejše majce.kasneje je pričela nosit oblačila, predvsem trenirke od fotra, ki ima krepko čez sto kil.popolnoma je maskirala svoje telo, celo tako dobro, da ubistvu nekaj časa sploh nismo opazili koliko je shujšala.in tudi vedno je bila taka, da je po bajti ko si prišel na kavo hodila samo v gatah, brez problema.zdaj tega ni bilo več.
odkrila sem pa čisto naključno ko sm uletela v kopalnico, ona se je pa preoblačila.
in takrat je vse priznala.čeprav smo že nekaj časaq vedeli kakšno je stanje, jo svarili in vse...po prepričevanju je vse povedala mami in mami je ukrepala.
druga je šla pa dost po istem kopitu.
tsko, da sem imela lep čas pred sabo dva primera resne obolelosti za anoreksijo.nobena nikoli ni bruhala, le hrani sta se popolnoma odrekli ker sta se sami sebi zdeli grozni.in čće se sam sebi zdiš grozen ne hodiš naokoli tako da pokažeš celo telo.
in ja bolezni hranjenja so v večini povezane s hrano in odnosom do sebe.
res je, da se lahko zgodi da nehaš jest od polomljenih živcev, ampak to spet ni isto.
in res me nihče ne bo prepričal da je obratno.veliko deklet sem imela tudi naokoli, ki so se v šolah v naravi silile kozlat po jedi, oblačile pa v minice in se vidno same sebi zdele sexi.le pač, pozornost so potrebovale.in s tem iskanjem pozornosti so tudi hitro prenehale.

tysia..psihologa rabi da se neha lagat.

[red*cherry]

*purple*, ne morš trdit, da tako obnašanje velja za vsako dekle. Ni vsaka anoreksična punca oblečena v trenerko od fotra in ni vsaka v miniču noro željna ne vem kakšne pozornosti. Ljudi se ne more metat v isti koš, pri takih in drugačnih problemih. Moji bivši sošolki imate anoreksijo in bulimijo, pa se oblačta čist nomalno, ena celo kar precej drzno, pa bolehata že 10 let. V sebi sta nesrečni, na ven pa delujeta zlo samozavestni.
Sicer se pa iskanje pozornosti in anoreksija povezujta in ju ne moreš tako ločevat, še posebno po oblačenju punc.

[*purple*]

mislim tako,kot sem napisala.
samozavest in nesrečnost pač ne gresta skupaj.če si v sebi nesrečen ne morš bit samozavesten.lahko se delaš samozavestnega, to je pa spet druga zgodba.ampak takemu ki se dela, se vidi.usaj jst vidim kdo je sikreno srečen in kdo prikriva svojo bedo.

aja in še ena glede samomorov.Dejstvo, da je oseba nagnjena k le-temu se opazi že prej.ampak če ne znaš opazit in če si zatiskaš oči, kaj ti morem?
na drugi strani so pa itak še razne zdravstvene inštitucije, ki se jim itak en da nič.Tako kot so v NLP izjavili najbolj neumnestno izjavo ko se je zgodilo posilstvo, da imajo premalo kadar.ah ja....
to so samo izgovori.če hočeš videt boš videl!

[Tysia]

Amy Winehouse.

purple, kaj pa porečeš na to dobro pevko? Imela naj bi anoreksijo, bulimijo (izmenjaje), težave z drogami, alkoholom,...
Poleg tega pa se še vedno oblači seksi? Pa tudi srečna in vesela deluje na trenutke. Kako lahko, če je pa težko bolna? Se samo dela? Želi samo pozornost? Je bila zato nekajkrat na urgenci, kjer so reševali njeno življenje?

Mislim, da vem, kaj si hotela povedati s primerom "afna gunca wannabe" punc z motnjami hranjenja. Kdaj se najde tudi kakšna taka. Ampak vseeno, misliš, da je z njo vse ok, da čuti potrebo po pozornosti na tak način?