Psihiatri

[ryu10kyu]

AD ti odsvetujem ker potem moraš biti na njih vsaj 1leto nekje od uča.
Lahko ti dam kontakt od hipnotizerja ki obvlada zadevo in bosta šla malo nazaj in pobrskala kje bi lahko tičal problem...da vsaj veš kje tipati.
Je samoplačniški toda ne zahteva imeti za sabo ne vem kakšnega bogatstva...cca. 40-50e ena seansa in greš na okoli 2-3 seanse, da zaključita in rešita situacijo.

Vem (po prebranem), kako je z AD, ampak tle ne gre za to, kaj bi pa kaj ne bi, ampak bl za to, kaj "moram" (in česa ne). In če bi se izkazal, da so zdravila primerna opcija, bi jih pač jemala, če bi mi blo rečen, da ni potrebe, super. Rada pa bi nardila korak naprej, ne glede na način, po kerem bom mogla posešt.

Hipnoza?! Hm, ne vem.

Jaz sem imel grozne napade tesnobe, depresijo v kateri nisem mogel več živeti skorajda(dejansko na robu tega da naredim samomor ker je tako hudo takrat, pa čeprav se imam zelo zelo rad).
Človek je takrat v taki stiski da bi vzel karkoli samo da iz tega sax občutka in stanja ven pride. Ker si želi spet normalno zaživeti in bivati človeku dostojno življenje.
Tako da vem kaj želiš povedati...opažam da si pripravljena tudi tablete jemati samo da to mine.
Tako da ni druge kakor iti k psihijatru..zdaj če ti je res težko povej zdravnici osebni naj napiše na napotnico nujno in te bodo zelo hitro sprejeli k psihijatru(ne pomeni to da boš zdaj šla na zaprt oddelek).
On se bo pogovoril s teboj in ti predlagal tablete. Tablete začnejo delovati šele po kakšnih dveh tednih ponavadi...prej imaš dosti neprijetne stranske učinke. Ampak vseeno boljši kakor biti v stanju v kakršnem si bila prej. Potem pa je nekako lažje in lahko vsaj normalno živiš in dihaš predvsem.
Se pa zna zgoditi tudi v najslabšem primeru, da tablete pač niso kul in ti pol kakšne druge da in probavaš pol vse žive tablete, da se najde tiste prave ki naj bi bile v redu.

[Aloha]

Ne, po "urgentni napotnici" (kaj šele zaprtem oddelku, heh) ni potrebe, nism najbolš, ampak to tko že leta ne, ne želim si več "čakat na boljši jutri" in bi rada čim prej zvedla, kaj dejansko je z mano narobe, ampak če bom zato mogla (po)čakat še dva, tri, štir mesce, pač bom.
Če bi vedla, da rabm zdravila, bi šla privat, če je pa bl potreba po terapijah, pa ne, kr tok dnarja ne morem dat.

[floribunda]

baje, da 'zastojnske' terapije niso bogvekaj. ena frendica hodi k nekemu terapevtu, ki je sicer malo alter, ga drago plača, ampak pravi da ji pomaga.

[jelchi]

Jullia_ to o depresiji kot fizičnem stanju, je le hipoteza. Ne ve se točno kaj, če sploh je, telesna patologija, ki do tega privede. Večina antidepresivov povišuje koncentracijo serotonina, hormona ugodja, v možganih (npr. sprošča se ob svetlobi - zato smo poleti boljše volje ), kar je tudi razlog za izboljšanje počutja.
Terapija z zdravili naj bi bila le prehodna in naj bi dala človeku čas, da ugotovi zakaj je do takšne situacije prišlo in jo poskuša odpraviti. Zato se tudi svetuje psihoterapija (predvsem kognitivna) ter sprememba življenskega stila. Večinoma za depresijo zbolijo rizične skupine ljudi (nizka samozavest, pesimisti,...) in pri njih pomaga le sprememba v načinu razmišljanja. Zdravila v vmesnem obdobju pa le "olajšajo" težave - saj je kvaliteta življenja bolj pomembna od kvantitete, ne? Vsekakor pa se mora vsak, ki začne farmakološko zdravljenje zavedat, da je v prvi vrsti on tisti, ki mora iskati rešitve in se spremeniti in ne doživljenjsko računat na potuho zdravil!

Pa še za *Purple* - včasih bi bilo fajn, če bi se zavedala, kje so tvoje meje in podajala mnenja le o stvareh na katere se zares spoznaš, predvsem v tako delikatni temi! Eno je, da poveš primer, drugo pa da pametuješ in blatiš ljudi (v tem primeru psihiatre), ki se na to področje veliko bolj spoznajo kot ti in tvoja prijateljica skupaj. Zanimivo mi je tudi, da je bila tvoja prijateljica po antidepresivih zaspana, ker to pa definitivno za antidepresive NE velja (zato jih moreš tudi jemat zjutraj, ker drugače ponoči ne zaspiš!).

[~NIA~]

rko..

[lorelaj]

no dej red_rose, prosm, ne razumem te nesramnosti!
Povedala, sem eno od opcij, ki je pri moji kolegici uspela in nasvet ni bil niti približno slabo mišljen.
nevem zakaj usi takoj stavite na to, da je šolana pomoč najboljša opcija?Če je mehanik slab, ti tud ne more dobr popravt avtomobila, kajne?
sicer pa več ali manj, če te ne nafilajo s tableti, kateri znajo imeti grozne stranske učinke, da se kot cunja vlečeš po svetu, je njihovo ključno zdravljenje pogovor.In ravno tako, se lahko jaz pogovarjam z meni ljubljeno osebo, ki jo povrh še poznam, tako kot ona mene in najbolj vem, kako se počuti in kaj ima v glavi in do kam lahko grem in do kam ne smem.
naj samo omenim enga psihiatra, ki ga je mela umes, jo je nafilal logično z antidepresivi katerih stranski učinek je bila enormna količina spanja in zaspanosti, da je skorej pušnila leto faksa ker pač ni bla zmožna pet minut brat knjige, jo potlačeval, češ da je use ona kriva in je po pogovorih z njim tonila samo globje in globje.Komaj smo jo prepričali, da je psihiatra zamenjala in potem je šlo spet use od začetka, če ne celo z minusa, glede na to kako jo je tist psihiater potlačil.
če še omenim, da dobiš enga tazga talenta kot je biu naprimer Rugelj, ki o ženskah ni znal povedat nič dobrega, ne morš pričakovat, da bo s teboj kej boljše.In ne tlačenje v nič in pljuvanje po oboleli osebi direkt v glavo, ni nobena dobra terapija!Naredi lahko več škode kot koristi, tako kot tablete!
in ne, res, nisem bla pri psihologu niti pri psihiatru, ker se opiram na meni bližnje in drage osebe, katere vedo točno kaj mislim in kaj čutim in kako mi pomagat.in pogovor z nekom, ki ga imaš rad, ki te ima rad in ki te pozna, lahko pomaga bolj kot sto obiskou pri strokovnjaku!

Bedarija. Bližnje osebe ti lahko pomagajo samo pri prehodnih težavah (tudi če so te hude), če imaš hujše že dalj časa trajajoče probleme potem je zdravniška pomoč takorekoč nujna. Me zanima kako bi ti pomagala prijateljici s tesnobami, za katere niti sama ne bi vedela kaj je vzrok, ker nanjo npr. vpliva dogodek iz preteklosti, npr. zlorabe v otroštvu. Saj je lepo imeti prijatelje in družino, lahko se zaneseš na njih, ampak ne morejo pa rešiti vseh tvojih problemov.

Aloha, kaj pa če bi šla h homeopatinji? Moja sestrična je imela v preteklosti ogromne psihične težave (govorim o resnih problemih) in si je vse porihtala po homeopatski poti. Baje da en obisk pri homeopatinji traja dve uri. Več kot eno uro se najprej pogovoriš o svojih problemih in trežavah, strahovih, potem ti pa ona malo svetuje, prilagodi hrano in da kakšne naravne "zvarke". Če želiš lahko vprašam pri kateri homeopatinji je bila. Res pa je, da je to dokaj draga zadeva in da mnogi ne verjamejo v njene učinke. S prve roke ti ne morem povedati, ker tam še nikoli nisem bila, ampak glede na zdravstveno stanje moje sestrične lahko rečem, da očitno zadeva deluje ... Mogoče bi ti pomagalo, plus izognila bi se tabletam. Če ti pa ne bi pomagalo, se pa lahko potem kasneje obrneš na psihiatre ali psihologe. Upam, da boš čimprej porihrtlala svoje težave.

[cukr8]

^^ A res, to naj bi pomagalo? Uh, jaz sem pred leti jemala ene zeliščne homeopatske kroglice (teta mi jih je prinesla), pa ni bilo kakšnega učinka ...

Drugače pa še kakšni uporabni nasveti dobrodošli, meni je tudi že mal zmanjkalo idej, kam naj se še obrnem

[lorelaj]

^^

Ne vem, očitno pomaga. Jaz vem, da bom šla gotovo h homeopatinji in ne h psihologu ali psihiatru, če bom imela kdaj kakšne večje težave. Sestrična je sedaj super, teta si je pa tudi čisto pozdravila neke zdravstvene težave. Najbrž moraš tudi nekoliko vrjeti v vse skupaj. Ah, glavno da pomaga.

[[vanessa]]

js, k si od kar vem zase, želim bit psihiater vedno bolj dvomim v njihovo pomoč

vedno sm jih prehvalila in govorila, da sigurno znajo rešit probleme (pod pogojem da se tudi ti trudiš v tej smeri), sam zdej k vidim pr sebi kaka sm zadnja 2 mesca (in vsim k sm povedla (ful malo ljudem (takim k vem da mi nbi rekli da se samo smilim sama sebi), sam vseeno ni za preslišat njihova mnenja) kako je moje stanje, kaj čutim oz. ne čutim, so mi s prve rekli da sm zrela za psihiatra k to kar mam so simptomi depresije - tud na netu sm ful brala glede tega in začenjam tudi sama verjet da majo mogoče drugi prou) nism več tko prepričana, da mi bo pogovor preprosto pomagu odgnat vsa ta negativna čustva in slabo voljo

vem, da to ne gre tko hitro in da po nekaj pogovorih nbi bla še ku rožca & nbi skakala od veselja, sam po 2 mescih sm se naveličala same sebe in se ne prenesem več kr ni dneva ko bi bla dobre volje in si rekla da je še upanje da mi bojo stvari šle na boljše.. in res ful pogrešam mojo osebnsot izpred 2 mesceu, k tud če mi je šlo marsikej narobe in sm bla vedno pesimist sm si vseeno rekla da bo še vse uredu in da me nima kej skrbet.

sploh pa, kko naj si pomagam in se trudim rešit probleme ko sploh ne vem vzroka za to počutje?ne vem niti kje začet z reševanjem problemou in kaj spremenit v mojem življenju k se mi ni neč tragičnega zgodilo pa tud nekih drastičnih spremembn nism doživela v življenju (to da živim ponovem 5 dni na tedn v LJ se mi ne zdi neka ful huda sprememba)

in lih zarad vsega tega me še bolj "duši" in mam napade panike, k se res bojim da se ne bom upala več rešit tega in bom celo življenje zamorjena, kr se mi stanje iz dneva v dan slabša

[nastasia]

aloha kako si?
si se ze narocila kam?
jaz imam kup in pol izkusenj s psihiatri in psihologi, ce se rabis kaksen naslov.
drzi se!

[*purple*]

lorelaj in jelchi....Kot je Aloha sama rekla, naj se odgovarja njej.jst sm svoje povedala, za katerim še vedno stojim in to je to.Ne bom pa več pisala in se pogovarjala o tem, ker je itak brezveze.Naj usak ubere tisto pot za katero sam misli, da mu je najboljša.

[MilkyWay]

[vanessa], psihiatri so tuki zato, da ti pomagajo. In to ni samo kr nek pogovor, s katerim bi te kdo čudežno ozdravu, ampak je profesionalen pogovor, za katerega so se psihiatri učili in tudi naučili, o izkušnjah pa da niti ne govorimo.

Več tehnik imajo (zdej ti lahko pametujem, ker sem pisala en tak podoben kolokvij ), od hipnoze, mimo prostega asociiranja, do postavljanja vprašanj... Sicer ti ne bi znala povedat, kateri od teh je najboljši (verjetno je vse odvisno od situacije klienta), ampak zagotovo kateri od teh pomaga. Na dolgi rok. Ne pričakuj, da bo rešitev prišla takoj, ker to ne bo.

In draga vanessa, ne misli, da je obiskovanje psihiatra kej slabega, ker ni. Če vidiš, da tako res ne gre več, poišči čimprej pomoč, dokler je še čas. Ne strašim te, ampak te nevrotske in psihične motnje kar hitro napredujejo.

Srečno :bussi:

[merisima]

lorelaj in jelchi....Kot je Aloha sama rekla, naj se odgovarja njej.jst sm svoje povedala, za katerim še vedno stojim in to je to.Ne bom pa več pisala in se pogovarjala o tem, ker je itak brezveze.Naj usak ubere tisto pot za katero sam misli, da mu je najboljša.

itak.sam jaz sm skužla,da če si ne znaš pomagat sam,da ti tut ne bo psihiater...ne vem...sej sem v enem postu tle svoje izkušnje napisala,tak da sploh več ne vrjamem v njih.če si je ćlovek ustvaru eno podobo o meni in je tocel cajt držal,namesto,da bi mene poslušal pol naj gre vpičko materno.sej sm jaz pršla k njemu na pogovor in je bil on dolžan mene poslušat,pa mi pol podat mnenje,ne me pa za vsake pol stavka prekinjat in mi vtupljevat v glavo,nekej kaj sploh nima zveze s problemom.
če me je dajala depresija in agresija,to ni mela veze s tem ne trava me alkohol...pač ko sm mu na vprašnaje,če je kaj tega pr meni odgovorila pozitivno si je ustvaru neko sliko in tak bi pol moglo bit.in enostavno nism z njim mogla prit do neke konkretne rešitve in sm ga skenslala.
moja sestra pa je hodla v lj na oblikovno in je v internatu spoznala neke flešere in flešerke s kerih je začela kruzat po parijih in jemat kemijo,ki pa jo je psihičn sfukala.in poleg domotožja jo je vse še bolj drkalo tak da je šla tud k psihiju ki pa ji je predpisal sam antidepresive Asentra...ki pa jih je dokaj kmalu nehala jest in skužla,da če nimaš sam volje čez to it,da ti tud pest tablet ne bo pomagala.na lepem jih je nehala jest in je čist kul.
jebem jim matr če ne znajo drgač pomagat ne rabijo folka nit s stemi strupi filat.ki te tablete za živce so tud ene vrste droga pa naj reče kdo če kaj če.

[lorelaj]

lorelaj in jelchi....Kot je Aloha sama rekla, naj se odgovarja njej.jst sm svoje povedala, za katerim še vedno stojim in to je to.Ne bom pa več pisala in se pogovarjala o tem, ker je itak brezveze.Naj usak ubere tisto pot za katero sam misli, da mu je najboljša.

itak.sam jaz sm skužla,da če si ne znaš pomagat sam,da ti tut ne bo psihiater...ne vem...sej sem v enem postu tle svoje izkušnje napisala,tak da sploh več ne vrjamem v njih.če si je ćlovek ustvaru eno podobo o meni in je tocel cajt držal,namesto,da bi mene poslušal pol naj gre vpičko materno.sej sm jaz pršla k njemu na pogovor in je bil on dolžan mene poslušat,pa mi pol podat mnenje,ne me pa za vsake pol stavka prekinjat in mi vtupljevat v glavo,nekej kaj sploh nima zveze s problemom.
če me je dajala depresija in agresija,to ni mela veze s tem ne trava me alkohol...pač ko sm mu na vprašnaje,če je kaj tega pr meni odgovorila pozitivno si je ustvaru neko sliko in tak bi pol moglo bit.in enostavno nism z njim mogla prit do neke konkretne rešitve in sm ga skenslala.
moja sestra pa je hodla v lj na oblikovno in je v internatu spoznala neke flešere in flešerke s kerih je začela kruzat po parijih in jemat kemijo,ki pa jo je psihičn sfukala.in poleg domotožja jo je vse še bolj drkalo tak da je šla tud k psihiju ki pa ji je predpisal sam antidepresive Asentra...ki pa jih je dokaj kmalu nehala jest in skužla,da če nimaš sam volje čez to it,da ti tud pest tablet ne bo pomagala.na lepem jih je nehala jest in je čist kul.
jebem jim matr če ne znajo drgač pomagat ne rabijo folka nit s stemi strupi filat.ki te tablete za živce so tud ene vrste droga pa naj reče kdo če kaj če.

Samo v primeru, če sam sebi ne znaš pomagat, je profesionalna pomoč tista, ki te pripelje do točke na kateri se zaveš, da si lahko tudi sam pomagaš.

[bubbles]

za depresijo naj bi takšno obdobje/počutje trajalo vsaj pol leta. ampak kljub vsemu pogovor ne more škodit, tko da nič bat, pa se naročit, če se ti zdi