Psihiatri

[*purple*]

tiavanna....bomo šli enkrat na kavo, pa ti pripeljem dekle in ti bo povedala, s kakšnimi ""specialisti"" se je srečala in kaj use za vraga so ji tupili v glavo in kakšna je bila po srečanjih z njimi!
tud ona je mela zdravniške izvide, tud ona je bla zdravniško poslana naprej, najprej h psihologom, kasneje h psihiatrom.bila je pri koncesionarjih in pri privatnikih, doživela pa veliko sranja!
da ne govorim o tabletah....

sej pravm....men je useen, delejte kar čte, verjamem pa da bo nekoč nekdo tole prebral in se bo prekleto strinjal z mano!

[cukr8]

[Aloha]

sej pravm....men je useen, delejte kar čte, verjamem pa da bo nekoč nekdo tole prebral in se bo prekleto strinjal z mano!

Mogoče nekoč, nekje.

...iz enga "ponesrečenga" primera si ti posplošila na večino in na usak način bi rada dosegla svoje. Ok, povedala si, zdej lahko pustiš prostor za tiste, k majo informacije o psihiatrični pomoči, ne o prijatlejskih pogovorih. Lahko?

In prosm, zadrži se komentarjeu o mojem "stanju" in ne predvidevaj o ničemer, kot prvo, brcaš u temo, kot drugo, nisi poklicana za to.

[Damyanchyka]

Kaj pa kak bioenergetik?

[cukr8]

Red rose, dohtarca je sicer rekla, da o tabletah ne more nč rečt, da bi nej šla najprej na kšne terapije in pol videt, kakšne razsežnosti ma use skp in kako se zadeve lott naprej.
Jst sm sicer srčno upala, da se bom končno dokopala do neke diagnoze in si (poleg terapije al česarkol pač) pomagala še s kšnimi AD (kot sm brala, večini resnično pomagajo). Prekladam se od enga do drucga, delam teste, dobivam izvide, vedno use u redu, moje stanje, tko fizično kt psihično pa zmer bl peša ...

Uh, jaz tudi že dve leti hodim okrog vseh možnih specialistov in dobivam same super izvide.. Ampak težave pa še vedno ne gredo stran ..

Jaz sem tudi poleti imela grozne težave sama s sabo (ok, še vedno niso povsem izginile, ampak se stanje izboljšuje ) in sem se podala na lov za psihoterapevti, ker nisem videla več druge rešitve.. Saj sem tudi v tej temi spraševala in pisala..
Še najbolj sem računala na pomoč z AD-ji, ampak ko sem šla potem na en obisk k terapevtu, se nisem odločila zanje.. Bil je sicer zelo prijazen in ok človek, ampak se mi zdi, da me je (sploh za prvi obisk) precej hitro odpravil (pobral pa plačilo za tričetrt ure) in takoj predlagal AD-je.. Čeprav mu sploh nisem utegnila dobro & v celoti razložiti svojih težav, ki so pomoje bolj kompleksne od samo porušenega kemičnega ravnovesja v možganih..
Sicer je omenil, da so možni stranski učinki, ampak doma sem se še sama malo lotila raziskovanja opisanih izkušenj na raznih 'depresivnih' forumih .. In se mi zdi, da je vseeno bolje prej poskusiti kakšno drugo možnost, ker so bogi ljudje opisovali grozne pripetljaje ob jemanju prav tistih tablet, ki naj bi jih jaz dobila (slabosti, omotičnost, vsakodnevne nočne more, napadi panike, pri večini oseb rejenje kljub nespremenjenemu jedilniku (!) - to me je pa sploh odvrnilo )..

Lahko pa rečem, da mi je tisti obisk vseeno pomagal oz. se od takrat naprej drugače počutim.. Na nek način je bilo fino nekomu nevtralnemu povedati, kaj te teži, prav tako pa mi je pomagalo, da sem končno izkusila takšen pogovor, ker sem prej par mesecev zbirala pogum in nekako polagala vanj vse upe glede izboljšanja.. Potem sem pa videla, da v bistvu ne gre za nič posebnega, in da sem si že sama pravilno postavila razne diagnoze / opredelila skupine težav, s katerimi se je terapevt povsem strinjal.. Tako da sem mogoče pridobila malo zaupanja sama vase..

Če me pa kdaj spet bolj močno popadejo slabe misli & depresivnost, si pa hitro naslikam v možgane tiste stranske učinke tablet in še hujšo depresivnost ob morebitnem rejenju, tako da malo omilim tako razpoloženje (v nasprotju s časom pred obiskom, ko sem se vsakič še bolj predala obupu in samo razmišljala, kako mi bodo AD-ji čudežno pomagali)..
No, če bi šlo res za hudo obliko klinične depresije, se jim verjetno ne bi mogla izogniti, ampak pri meni pomoje vse tole sprožajo neke druge težave in nezadovoljstvo..
Če si pravilno predstavljam, je najverjetneje tako tudi pri tebi, Aloha, tako da je verjetno najbolj pametno najprej rešiti glavne težave, posledično se bo pa popravilo tudi razpoloženje

Aja, šla sem pa privat, v Barsos.. Čakati mi pa tudi ni bilo treba, ker je ravno nekdo odpovedal obisk, tako da sem vskočila noter že naslednji dan. Drugače bi bila pomoje na vrsti v kakšnem tednu dni..

[Aloha]

Cukr, hvala.

Jst sm taka, da se dost ukvarjam sama s sabo, analiziram, se raziskujem preučujem, ... velik se pogovarjam, se čist odprem in zaupam (seveda samo res najbližjim, ponavad mami al pa partnerju, če ga mam), poslušam in probavam ... Ne bom trdila, da se kdaj ne premaknem korak naprej, se, ampak prehitr zlezem dva nazaj. In je še slabš kot pred tem.

Mogoče AD niso rešiteu (hvala bogu, če je tko), ampak tok zlo si želim, da bi se neki spremenil, da sm se potihem kr veselila, da bi en dan dobila recept. Če bi ble dost "samo" terapije, tok bolš, ampak rada bi, da bi mi nekdo pomagu (pomagu, ne naredu namest mene) me prpelat do "tistga nečesa", zarad česar je, tko kt je. In da bi lahko na nou začela iz tiste točke. No, tko nekak si jst predstaulam tovrstna zdrauljenja in posvete.

[Roberta R.]

mene tut zanima.. če ma ktera kkšne izkušnje z psihologi ali psihiatri na gorenjskem.. (nisem najbolj prepričana kam bi moji problemi spadali) in kako zgleda postopek, je napotnica nujna itd?

[*mala*]

Mene pa neki čist informativno zanima: Kako sploh zgleda obisk pri psihologu/ psihiatru? Nekak mam predstavo v glavi iz ameriških filmov.
Pa še to, a je on tud zavezan, da stvari ne govori naprej?

[Aloha]

Roberta R., če ne želiš plačevat, je napotnca nujna (in čakanje žou tut). Poveš osebnemu zdrauniku za kaj gre, ta glede na povedano presod (no, lahko se ugotaula tut kasnej), a bi ble bl primerne terapije in posveti al (tut) zdravila in ti svetuje, kam se obrnt. Saj pr men je blo tko.

*mala*, seveda je zavezan, da vajini pogovori ostanejo med vama.

[ryu10kyu]

Tiste, k ste iz Lj in ste hodile na kšne terapije, s kom ste mele najbolše izkušnje? Pa čakalne dobe za prvi obisk?

Lahko tut zs.

Jaz ti lahko pomagam.
Ponavadi se čaka na prvi obisk psihiatra cca. 3-6 mesecev...jp gužve so nenormalne in je tako pač pri nas v Sloveniji.
Razen v primeru, da bi tvoja osebna zdravnica ocenila, da si že sama sebi nevarna in ostalim ljudem...potem bi pač dobila urgentno in hitro oskrbo.

Lahko ti par psihijatrov priporočam, če želiš..v kolikor te zanima mi napiši na privat in ti bom podal odgovore na vprašanja, če jih bom seveda vedel. Če jih ne bom mi boš dala pa kakšen dan časa in ti jih priskrbim.

[Damyanchyka]

Moja prjatlca je šla osebno tja..pa ni mela nobene napotnce za čakat..je tkoj uzela..Res pa je da je šla z enim drugim problemom tja..pa jo je kr za naprej še naročila..

[Maped100]

faaak

[cukr8]

Roberta R., če ne želiš plačevat, je napotnca nujna (in čakanje žou tut).

Ja, jaz sem tudi tako mislila, pa je enkrat v tej temi ena napisala, da ni (in tudi v nekem tekstu sem potem našla navedeno, da za psihiatra ne potrebuješ napotnice (čeprav imajo rajši, če jo imaš), ampak le urejeno zdravstveno zavarovanje)) ..


Tole je napisala na strani 5:

Za psihiatra (ginekologa, okulista - če gre za predpis novih očal, zobozdravnika) ni potebna napotnica. Za psihologa pa jo potrebuješ, lahko pa te k njemu preusmeri psihiater.

.

[jagodka85]

Uff, še ena tuki, k bi morala na kakšno terapijo. O tem sm razmišljala že kakšno leto nazaj, pa sm pol nekak odmisnla, sam ... očitno bo treba, ker pač ne uspem izplavat iz mojih problemov ven (in ne, pr tem mi dolgoročno ne more pomagat nobena prjatlca, drugač bi bla že zdavnej "ozdravljena").

Tko da, če kdo pozna (preverjeno) kakšnga psihologa al psihiatra, sej ne vem, kaj bi blo bolš, nej pove, pa ja, po možnosti okolica Kranja.

Am, sam ... pr men se zatakne, ko grem k zdravnici in hočm že kej zint, pa mi ne rata ko sm bla tok na tleh, da bi dejansko pa kej povedala dohtarci, so mi pa rekl, d jo morm nujno zamenat in mi je vse še bl dol padl, tko da ... no ja, sej se morm naročit, pa bomo vidl, kaj bo rekla.

[PorceLain.]

Ja jaz sem zdej v stanju, ko sem šla do zdravnika povedala, da se tresem, mi srce razbija, se potim, da sem izgubila apetit in se ne morem koncentrirat na nobeno stvar, da sm veliko kg izgubila, ker ne morem jest itd. itd. in me je najprej dal na pregled za ščitnico in krvni sladkor, nato pa je rekel, da naj se v Kranju prijavim k enemu od kliničnih psihologov, ker so moje težave živčnega izvora (ubistvu jaz to vem in sem zato šla ampak sem najprej vseno hotela preverit, če je še kaj drugega). Zato kot prvo če ima kdo izkušnje z katerim od treh kliničnih psihologov v Kranju? H kom je najbolje iti?
Šla sem pa zato, ker enostavno nisem več prenesla pritiska, stresa, ker sm postajala živčna iz neznanih razlogov, ta občutek je bil skoz z menoj in je bil res napor. Ker sm se kr trest začela, tudi ponoč ko sem se zbudila se mi je to dogajal, nato spati nisem mogla, kmalu tudi jest ne več, šola smo popustila, ker se ne morem zbrati, začela jest pomirjevala, da sem normalno prišla skozi dan, obremenjevala družino, prijatelje, fanta. Večkrat sem pomislila, da bi bilo najbolje vse skupaj končan, se hotela samopoškodovat. In nočen več tega trpet, ker je že prav muka.
Moje težave izvirajo tudi iz preteklosti (ločitev staršev, alkohol..).
Še zmeraj imam enako težave, ki so vedno hujše in nisem več vidla drugega izhoda. Mami mi je rekla, da mi nezna pomagat naj se obrnem na strokovno pomoč.
Upam, da si bom lahko spet povrnila samozavest, samospoštovanje, ne nehala obremenjevati in se osredotočla na stvari, ki veliko pomenijo.
Nočem neki it na antidepresive, ker nočem biti celo življenje na tabletih, da bom lahko ''normalno'' živela. Rada bi se sama tok k seb spravla, dobila trdo kožo in videla kaj v življenju največ pomeni.
Upejmo, da bo kej pomagalo