Posredujem... gre se za psihoterapijo in ne psihiatrijo, ampak sta si včasih ti veji precej blizu, pa še človek, ki potrebuje psihiatra bi po mojem na daljši rok po navadi rabil psihoterapevta (ko se človeku do kraja strga pač bolj prav pride psihiater, na dolgi rok pa so po mojem droge (zdravila kao) velikokrat nadomestljive).
Mimogrede, če še nisem kje prilepil tega že...
Vsak 4. enkrat v življenju mentalno (duševno) bolan, 450 milijonov duševno bolnih ta trenutek
No, zdaj pa predajam besedo drugim...
Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za psihoterapijo in psihosocialno pomoč (NIPP) in Univerzo Sigmunda Freuda vabi na
SEDME ŠTUDIJSKE DNEVE SKZP - ROGLA 2009 z naslovom ETIKA V PSIHOTERAPIJI
od četrtka 4. junija do sobote 6. junija 2009
(prvo obvestilo)
Spoštovani!
Zadnjih nekaj let smo priča izrednemu porastu zanimanja za psihoterapijo v Sloveniji. Ljudje se hitreje odločijo za pogovor s psihoterapevtom kot pred časom in mnogi vstopajo v psihoterapevtsko izobraževanje z namenom, da to postane njihova poklicna pot. Pri tem pa so pomembne smernice, kako pridobljeno znanje uporabljati tako, da je v dobrobit pacientom oz. klientom in razvoju psihoterapije. Letošnje študijske dneve SKZP namenjamo torej Etiki v psihoterapiji, saj je ravno etični kodeks ena takšnih smernic pri profesionalnem delu z ljudmi.
Etični kodeks, ki ga je SKZP sprejela septembra 2007, temelji na načelih etičnega kodeksa Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), največje strokovne psihoterapevtske organizacije v Evropi. Njegov namen je zaščititi in zavarovati ljudi pred neetično uporabo psihoterapije, kot orientacija pri delu za psihoterapevte in edukante / študente psihoterapije ter kot osnova za pritožbe. Podrobneje se posveča načelom zavestnega in etičnega ravnanja na naslednjih področjih:
- odgovornost: psihoterapevt je kot praktik, učitelj ali raziskovalec odgovoren za vzdrževanje najvišjih strokovnih standardov in sprejema odgovornost za vsa svoja dejanja;
- kompetentnost: v smislu stalnega izobraževanja, usposabljanja ter sledenja razvoju psihoterapevtske znanosti;
- moralni in pravni standardi: psihoterapevt se zaveda, da njegova osebna moralna merila vplivajo na njegovo delo in pri tem skrbi, da so takšna, da pozitivno vplivajo na izpolnjevanje njegovih strokovnih obveznosti in ne zmanjšujejo zaupanja javnosti v psihoterapijo;
- zaupnost: psihoterapevt spoštuje zaupnost podatkov pridobljenih pri delu in jih lahko razkrije drugim le s pacientovim/klientovim privoljenjem; razen v izjemnih primerih, ko obstaja verjetnost življenjske ogroženosti pacienta/klienta ali drugih ljudi;
- dobrobit pacientov/klientov: psihoterapevt spoštuje integriteto in ščiti dobrobit ljudi in skupin s katerimi dela;
- poklicni odnosi: psihoterapevt spoštuje raznolikost metod drugih psihoterapevtskih pristopov in deluje skladno s potrebami, kompetencami in dolžnostmi svojih kolegov;
- stiki z javnostjo: izjave za javnost, oglasi, reklamiranje in druge promocijske aktivnosti so podane na tak način, da pomagajo javnosti k obveščenim presojam in izbiram;
- tehnike ocenjevanja: pri razvijanju, objavljanju in uporabi psihoterapevtskih tehnik ocenjevanja, psihoterapevt po svojih najboljših močeh podpira dobrobit in interese pacienta/klienta;
- raziskave: kadar se psihoterapevt odloči za raziskovanje, mora pri tem upoštevati dostojanstvo in dobrobit sodelujočih ter pravila in strokovne standarde, ki uravnavajo izvajanje raziskav; pred samim začetkom raziskovanja pa si mora pridobiti svobodno privolitev pacientov oz. klientov.
Načela etičnega kodeksa, pa tudi širše palete vprašanj in povezav med etiko in psihoterapijo, bomo na letošnjih študijskih dnevih obravnavali v obliki predavanj, delavnic, seminarja in okrogle mize. Hkrati boste imeli na izbiro precejšnje število izkustvenih delavnic iz psihoterapije in sorodnih področij, ki so pri nas aktualna.
Poleg domačih predavateljev in izvajalcev delavnic, smo povabili tujega gosta prof. dr. Alfreda Pritza, rektorja Univerze Sigmunda Freuda in generalnega tajnika EAP. Predstavil nam bo svoje bogate izkušnje v zvezi z našo glavno temo in nas informiral o aktualnih dogajanjih po ostalih Evropskih deželah, ki se ravno tako kot mi, trudijo za avtonomen in z zakonom uveljavljen psihoterapevtski poklic.
Hon. prof. dr. Alfred Pritz se je rodil leta 1952 v St. Lorenzenu na Štajerskem v Avstriji in po študiju psihologije, psihopatologije in pedagogike leta 1976 doktoriral iz psihologije. Kot psihoterapevt se je usposabljal v različnih psihoterapevtskih smereh in že od leta 1977 dela v Ambulanti za psihoterapijo v Wiener Gebietskrankenkasse. Kot učni psihoanalitik dela s posamezniki in skupinami ter kot profesor predava in razvija projekte za sistematična izobraževanja iz psihoterapije na različnih Evropskih univerzah.
Od leta 1985 do 1990 je bil osrednja osebnost v razvijanju avstrijskega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil leta 1990 sprejet v avstrijskem parlamentu. Od leta 1993 pa sodeluje s komisijo parlamenta evropske unije za pravno ureditev psihoterapije v deželah EU.
Izdal in uredil je okoli 40 knjig iz področja psihoterapije.
Več informacij dobite pri tajnici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo:
IRENA POŠTRAK,
irena.skzp@gmail.com
Radovanova ul. 12, 2000 Maribor
Tel. 02 429 6560, 031 770 971
Fax 02 429 6561
Novosti bodo stalno objavljene na spletni strani SKZP:
http://marela.uni-mb.si/skzp
Veselimo se nadaljnjega sodelovanja ter snidenja na Rogli!
Programski odbor:
Romana Kebe, predsednica
Janko Bohak, Janko Bras, Ljudmila Brezigar, Tomaž Flajs, Miran Možina, Majda Mramor, Samo Pastirk, Jože Ramovš, Jana Rijavec, Gregor Žvelc.
Organizacijski odbor:
Irena Poštrak, predsednica
Janko Bras, Romana Kebe, Manuela Mežič, Cvetka Ornik, Katarina Možina, Ksenija Poštrak.