Psihiatri

[g00fy_qa]

Auč, ful bolnih ljudi ... Sicer sem mnenja, da je bolna celotna družba, torej da praktično ni posameznika, ki ne bil na nek način 'poškodovan', ampak me vseeno preseneča, da toliko ljudi doživlja ali pa je doživelo depresijo.

Jaz sem bila v obdobjih večkrat depresivna kot otrok, čeprav je bilo vse bolj v blagi obliki in mi je ponavadi zadostoval že dnevnik, da sem večino gneva dala iz sebe. Ko zdaj berem nekatere takratne zapise, me prav stisne.

Globlje pa sem zapadla letos v začetku študijskega leta in se je potem kar vleklo, delno se še. Sem bla čist presenečena nad sabo, glede na to da precej delam na sebi in na rasti. Potem pa kar padem v neko obdobje, ko se zjočem po 10x na dan za nič, ali pa jokam po par ur in se ne morem ustavit. In občutek nesmisla, tesnobe, brezizhodnosti cel čas, ko po cele dneve nimaš volje za nič, samo ležati brez misli.
Ampak ok, upam, da sem zdaj vsaj delno prišla iz tega. Predvsem s pomočjo določenih ljudi, ki so mi določene stvari pokazali v pravi luči. Čeprav je še vedno včasih prisoten 'ta' občutek...

[Yazmeen]

- da te na purple moti nekaj, kar je v neposredni/posredni povezavi s tabo, pa si nočeš/ne želiš/ne upaš priznati
- ,...

to bo...tudi jaz nisem naredil mature...

ampak zato nisem najpametnejši v vsaki temi...

OT: Sorry Jochie, zarad mene si lahko doktor znanosti, ampak s takim izjavam men poveš vse Ful si otročji in povsod znaš nabijat sam, da ni nardila mature in da je debela Tud sama se kdaj ne strinjam z njo (al pa s kom drugim), pa se zapneva, ampak se neb nikol tok nizko spuščala, da bi se branla s tem, da bi nekomu zabijala tok nizke (da ne rečem glupe), kot jih ti, k dobesedno žalš človeka. Tko k sm že rekla, zarad mene si lahko bog i batina, men osebno s svojim obnašanjem in izjavami poveš vse, kar morm vedet o nekom. Pa ne, da branm purple, sam to sm ti hotla povedat .

Se opravičujem za OT, ampak mogla sm

[softTouch]

...

[Hyades]

Hm Jaz sem tudi hodila k psihiatru, pravzaprav psihiatrinji in.. no ona je v bistvu vecinoma poslusala. Ker to je tudi tisto kar sem potrebovala. Sicer sem dobila tudi antidepresive, ampak potem sem postala prevec lezerna (wiii)..
V glavnem meni je najbolj pomagal pogovor.. Da sem lahko vse iz sebe spravila.. Ker doma, mi pac to ni uspelo.

Ni to noben bav bav...

Je pa to sedaj ze vse lepo za mano . Imam lubija, ki me pomirja in mislim, da sem dovolj mocna da lahko komot prezivim sama s seboj.

Ce imas obcutek, da potrebujes psihiatra/psihologa (psiholog ti ne more predpisat tablet..).. potem se naroci, ker je velika verjetnost da ga res potrebujes.. (ne vzet kot nekaj slabega, ker ko prides do te tocke, da si priznas da potrebujes pomoc.. no potem si na poti navzgor, you go girl!).

[Boris]

Posredujem... gre se za psihoterapijo in ne psihiatrijo, ampak sta si včasih ti veji precej blizu, pa še človek, ki potrebuje psihiatra bi po mojem na daljši rok po navadi rabil psihoterapevta (ko se človeku do kraja strga pač bolj prav pride psihiater, na dolgi rok pa so po mojem droge (zdravila kao) velikokrat nadomestljive).

Mimogrede, če še nisem kje prilepil tega že...
Vsak 4. enkrat v življenju mentalno (duševno) bolan, 450 milijonov duševno bolnih ta trenutek

No, zdaj pa predajam besedo drugim...


Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP) v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za psihoterapijo in psihosocialno pomoč (NIPP) in Univerzo Sigmunda Freuda vabi na


SEDME ŠTUDIJSKE DNEVE SKZP - ROGLA 2009 z naslovom ETIKA V PSIHOTERAPIJI

od četrtka 4. junija do sobote 6. junija 2009

(prvo obvestilo)


Spoštovani!

Zadnjih nekaj let smo priča izrednemu porastu zanimanja za psihoterapijo v Sloveniji. Ljudje se hitreje odločijo za pogovor s psihoterapevtom kot pred časom in mnogi vstopajo v psihoterapevtsko izobraževanje z namenom, da to postane njihova poklicna pot. Pri tem pa so pomembne smernice, kako pridobljeno znanje uporabljati tako, da je v dobrobit pacientom oz. klientom in razvoju psihoterapije. Letošnje študijske dneve SKZP namenjamo torej Etiki v psihoterapiji, saj je ravno etični kodeks ena takšnih smernic pri profesionalnem delu z ljudmi.

Etični kodeks, ki ga je SKZP sprejela septembra 2007, temelji na načelih etičnega kodeksa Evropske zveze za psihoterapijo (EAP), največje strokovne psihoterapevtske organizacije v Evropi. Njegov namen je zaščititi in zavarovati ljudi pred neetično uporabo psihoterapije, kot orientacija pri delu za psihoterapevte in edukante / študente psihoterapije ter kot osnova za pritožbe. Podrobneje se posveča načelom zavestnega in etičnega ravnanja na naslednjih področjih:

- odgovornost: psihoterapevt je kot praktik, učitelj ali raziskovalec odgovoren za vzdrževanje najvišjih strokovnih standardov in sprejema odgovornost za vsa svoja dejanja;

- kompetentnost: v smislu stalnega izobraževanja, usposabljanja ter sledenja razvoju psihoterapevtske znanosti;

- moralni in pravni standardi: psihoterapevt se zaveda, da njegova osebna moralna merila vplivajo na njegovo delo in pri tem skrbi, da so takšna, da pozitivno vplivajo na izpolnjevanje njegovih strokovnih obveznosti in ne zmanjšujejo zaupanja javnosti v psihoterapijo;

- zaupnost: psihoterapevt spoštuje zaupnost podatkov pridobljenih pri delu in jih lahko razkrije drugim le s pacientovim/klientovim privoljenjem; razen v izjemnih primerih, ko obstaja verjetnost življenjske ogroženosti pacienta/klienta ali drugih ljudi;

- dobrobit pacientov/klientov: psihoterapevt spoštuje integriteto in ščiti dobrobit ljudi in skupin s katerimi dela;

- poklicni odnosi: psihoterapevt spoštuje raznolikost metod drugih psihoterapevtskih pristopov in deluje skladno s potrebami, kompetencami in dolžnostmi svojih kolegov;

- stiki z javnostjo: izjave za javnost, oglasi, reklamiranje in druge promocijske aktivnosti so podane na tak način, da pomagajo javnosti k obveščenim presojam in izbiram;

- tehnike ocenjevanja: pri razvijanju, objavljanju in uporabi psihoterapevtskih tehnik ocenjevanja, psihoterapevt po svojih najboljših močeh podpira dobrobit in interese pacienta/klienta;

- raziskave: kadar se psihoterapevt odloči za raziskovanje, mora pri tem upoštevati dostojanstvo in dobrobit sodelujočih ter pravila in strokovne standarde, ki uravnavajo izvajanje raziskav; pred samim začetkom raziskovanja pa si mora pridobiti svobodno privolitev pacientov oz. klientov.

Načela etičnega kodeksa, pa tudi širše palete vprašanj in povezav med etiko in psihoterapijo, bomo na letošnjih študijskih dnevih obravnavali v obliki predavanj, delavnic, seminarja in okrogle mize. Hkrati boste imeli na izbiro precejšnje število izkustvenih delavnic iz psihoterapije in sorodnih področij, ki so pri nas aktualna.

Poleg domačih predavateljev in izvajalcev delavnic, smo povabili tujega gosta prof. dr. Alfreda Pritza, rektorja Univerze Sigmunda Freuda in generalnega tajnika EAP. Predstavil nam bo svoje bogate izkušnje v zvezi z našo glavno temo in nas informiral o aktualnih dogajanjih po ostalih Evropskih deželah, ki se ravno tako kot mi, trudijo za avtonomen in z zakonom uveljavljen psihoterapevtski poklic.

Hon. prof. dr. Alfred Pritz se je rodil leta 1952 v St. Lorenzenu na Štajerskem v Avstriji in po študiju psihologije, psihopatologije in pedagogike leta 1976 doktoriral iz psihologije. Kot psihoterapevt se je usposabljal v različnih psihoterapevtskih smereh in že od leta 1977 dela v Ambulanti za psihoterapijo v Wiener Gebietskrankenkasse. Kot učni psihoanalitik dela s posamezniki in skupinami ter kot profesor predava in razvija projekte za sistematična izobraževanja iz psihoterapije na različnih Evropskih univerzah.

Od leta 1985 do 1990 je bil osrednja osebnost v razvijanju avstrijskega zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil leta 1990 sprejet v avstrijskem parlamentu. Od leta 1993 pa sodeluje s komisijo parlamenta evropske unije za pravno ureditev psihoterapije v deželah EU.

Izdal in uredil je okoli 40 knjig iz področja psihoterapije.

Več informacij dobite pri tajnici Slovenske krovne zveze za psihoterapijo:


IRENA POŠTRAK, irena.skzp@gmail.com
Radovanova ul. 12, 2000 Maribor
Tel. 02 429 6560, 031 770 971
Fax 02 429 6561

Novosti bodo stalno objavljene na spletni strani SKZP:

http://marela.uni-mb.si/skzp


Veselimo se nadaljnjega sodelovanja ter snidenja na Rogli!

Programski odbor:

Romana Kebe, predsednica

Janko Bohak, Janko Bras, Ljudmila Brezigar, Tomaž Flajs, Miran Možina, Majda Mramor, Samo Pastirk, Jože Ramovš, Jana Rijavec, Gregor Žvelc.

Organizacijski odbor:

Irena Poštrak, predsednica
Janko Bras, Romana Kebe, Manuela Mežič, Cvetka Ornik, Katarina Možina, Ksenija Poštrak.

[merisima]

lorelaj...(če nadaljujem tvoj stavek)....ampak profesionalna pomoč (v tem primeru psihiatrična) in kemijsko zdravljenje še vedno nista nobena rešitev, dokler (kot je rekla merisima) ne boš sam pripravljen nekaj storit zase in pa dvomim, da je to potrebno za tolk enga folka (pa naj si nihče tega ne vzame osebno) kot usak dan slišimo.
Če bi pa psihiater reku, da je treba za zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, me pa prav zanima kako hude težave bi takrat imeli (spet govorim nasplošno).

Joj, če smo že pri teh lojtrah in greznicah, bom pa še js tko povedala... Če padeš v greznico in sam nočeš splezat vn, potem pač ostaneš notr, AMPAK psiholog in psihiater te lahko prepričata in ti pomagata uvideti zakaj se splača priplezat ven. Še vedno si ti tisti, ki se odločiš, strokovnapomoč je pa tista, ki ti da lahko povod za to da se odločiš. Očitno ne poznaš nobenega z velikimi težavami, ker tisti, ki res potrebujejo pomoč, grejo še preveč radi v psihiatrično kliniko.
In ne za velike psihične težave niso prijatelji dovolj. Potem naj ti pa še doma pulijo zobe, zakaj bi hodila h zobozdravniku, klešče imajo vsi doma, prijatelje, ki jim zaupaš, da ti bodo lepo izpulili zob pa očitno tudi.

lorelaj ni tak...pač dobro odvisno kolk je kdo močna osebnost...pač folk ma preveč v podzavesti da jim bodo doktorji pomagali...pa te zafilajo s tabletah.najprej moraš sama naprej porinit pol pa lahk računaš na pomoč drugih.kot pravijo UZDAJ SE U SE I U SVOJE KLJUSE.
ne mi ga srat da ti pomagajo prit do svetle točke...aj odvisno tud od psihiča...sam vrjemi da se jim jeb*...prpišejo ti antidepresive i adijo..oglasi se po recept ko ti jih zmanjka...poznam folk ki jih so dajale psihe pa so se sami povlekli ven.najbolj si poamgaš sam in uni ki te poznajo in te majo radi.in sam moraš prit tja,kjer tiči problem.

[sončnica]

ˇˇ belokranjka?

Se opravičujem za OT

Glede teme pa mislim da je vse odvisno od karakterja. Marsikdo bo iz enakega problema, stiske prišel sam do rešitve, spet drugi rabjo pomoč. Zakaj pa ne? Sej to je tud ene vrste zdravnik, tako da če hodmo k zdravniku zarad prehladov in viroz, ki bi jih lahko sami pozdravli sigurno ni od škode, če se greš z nekom pogovorit.

[lorelaj]

lorelaj...(če nadaljujem tvoj stavek)....ampak profesionalna pomoč (v tem primeru psihiatrična) in kemijsko zdravljenje še vedno nista nobena rešitev, dokler (kot je rekla merisima) ne boš sam pripravljen nekaj storit zase in pa dvomim, da je to potrebno za tolk enga folka (pa naj si nihče tega ne vzame osebno) kot usak dan slišimo.
Če bi pa psihiater reku, da je treba za zdravljenje v psihiatrično bolnišnico, me pa prav zanima kako hude težave bi takrat imeli (spet govorim nasplošno).

Joj, če smo že pri teh lojtrah in greznicah, bom pa še js tko povedala... Če padeš v greznico in sam nočeš splezat vn, potem pač ostaneš notr, AMPAK psiholog in psihiater te lahko prepričata in ti pomagata uvideti zakaj se splača priplezat ven. Še vedno si ti tisti, ki se odločiš, strokovnapomoč je pa tista, ki ti da lahko povod za to da se odločiš. Očitno ne poznaš nobenega z velikimi težavami, ker tisti, ki res potrebujejo pomoč, grejo še preveč radi v psihiatrično kliniko.
In ne za velike psihične težave niso prijatelji dovolj. Potem naj ti pa še doma pulijo zobe, zakaj bi hodila h zobozdravniku, klešče imajo vsi doma, prijatelje, ki jim zaupaš, da ti bodo lepo izpulili zob pa očitno tudi.

lorelaj ni tak...pač dobro odvisno kolk je kdo močna osebnost...pač folk ma preveč v podzavesti da jim bodo doktorji pomagali...pa te zafilajo s tabletah.najprej moraš sama naprej porinit pol pa lahk računaš na pomoč drugih.kot pravijo UZDAJ SE U SE I U SVOJE KLJUSE.
ne mi ga srat da ti pomagajo prit do svetle točke...aj odvisno tud od psihiča...sam vrjemi da se jim jeb*...prpišejo ti antidepresive i adijo..oglasi se po recept ko ti jih zmanjka...poznam folk ki jih so dajale psihe pa so se sami povlekli ven.najbolj si poamgaš sam in uni ki te poznajo in te majo radi.in sam moraš prit tja,kjer tiči problem.

Že ene stotič poudarjam, da govorim o STROKOVNI POMOČI, ne samo o psihiatrih. Pod to torej spadajo tudi psihologi, klinični psihologi, skupinska zdravljenja, socialne delavke ipt... Ti pa ne predpisujejo tablet.

[merisima]

ˇˇ belokranjka?

Se opravičujem za OT

Glede teme pa mislim da je vse odvisno od karakterja. Marsikdo bo iz enakega problema, stiske prišel sam do rešitve, spet drugi rabjo pomoč. Zakaj pa ne? Sej to je tud ene vrste zdravnik, tako da če hodmo k zdravniku zarad prehladov in viroz, ki bi jih lahko sami pozdravli sigurno ni od škode, če se greš z nekom pogovorit.

ja sm belokranjka kak si skužla

ja res je ful odvisno od karaktera...sam sm prepričana,da ni noben tak na nuli z njim...saj ja sm tud sama zase misnla,da sm propali slučaj,sam sm pravi cajt zbrala moč i skočla.res pa je da me ljubav gnala naprej...sej konc konev v lajfu skos rabimo neko gonilo,da gremo lahk naprej in prepričana sem,da ni sistema kerga se ne da razfukat.
dobro,so situacije,ko človek ne more sam...ko rabi neko strokovno pomoč...sej nism nč rekla proti tem,mejbi je folk drgač razumu moje mišljenje,al ni panike.sam res da sm proti psihiatrom,ki jih večina ne zna drgač pomagat kot pa sam s tableti...spet ponavljam,da moja izkušnja s ful priznanim dolenskim psihiatrom je daleč od dobre...ker enostavno ne zna poslušat pacienta in tip si ne more na podlagi tega,ker sm se napušavaal ustvarit neke podobe o meni...nikakor ne.tip misli da je primu boga za 3 jajca,zat ki je napisal neko knjigo...kaj ja znam neko psihiatrično o družini.pol ko sm bla pr drugem pa je bil sam en pogovor dost.
htela sm se rešit...nehat tolk pit,nehat se napušavat,nehat bit agresivna...nehat bit eksplozivna(nihče mi ni smel nč kontra reč),popizdla zarad malenkosti,bla v depresiji zarad marsičesa...htela sm čez to...htela sm bit res srečna...pa mi je vse ratalo...malo sama,malo sm se začela s sestro pogovarjat,malo z zdaj mojim drgaim(poznam ga 10 let in mu sm skos v lajfu zaupala)i ko sm teobo počasi spravljala iz sebe mi je vse začelo ratevat...sam problem je blo treba izrazit...čim to narediš je lažje...
isto kot če si prehlajena pa skužiš,da je treba pit žajbljov čaj naprimer
sej če pa kdo rabi redno strokovno pomoč-to pa ni sramota,sam ja mam tolk čez zarad slabe izkušnje,al sej znate uno,da koga je piknla kača se boji i zvite špage.

[Mishela]

pozdravljene vse!!! najprej, ja, bi se tudi jaz opravičla če je ta tema že bla... no da povem... po moje ( no, ne samo po moje) sem zrela za psihiatra... zakaj? pravzaprav ne upam povedat ker se zavedam tega in me je kar fejst sram... in če povem se bojim da me mnogi ne bodo razumeli, kot je bilo do zdaj vedno... če pa kero vseeno zanima pa mi naj pošlje zs bom vse lepo razložla...

v bistvu me bolj zanima če res znajo pomagat... pa kak v bistvu vse to poteka? joj počutim se tak neumno...

če si zrela za psihiatra bo to odločil on sam.. prvo se gre po napotnico k osebnemu zdravniku, pol k psihiatru, ki odloči ali boš hodla še naprej k njemu ali greš k psihologu ali nič od tega.

jaz sem pred dvema letoma (se mi zdi) hodila k psihiatru na ptuj, ampak nisem bila pripravljena sodelovat (šla sem pod prisilo tja), zato sem pol tudi nehala hodit... takrat se mi je malo poslabšalo stanje dokler se nisem sama malo spravla k sebi... pol pa sem menjala psihiatra in sem šla tu v mariboru k butovi...ta pa me je dalje napotila k psihologu, ki ga moram redno obiskovat. drugače pa si vedno dobrodošla pri svojem psihiatru če se ti poslabša.

[Fatalna]

Menim, da veliko več kot psihijatri naredijo psihologi in to dobri. Na žalost je teh pri nas izredno malo in je zelo težko do njih pridt. Vendar svetujem, da se povsem normlano obrneš po pomoč magari k splošni zdravnici in ji poveš, da si zelo žalostna, da se počutiš neumno itd. ampak, da ne veš na koga se obrnit, sigurno ti bo pomagala.

Je pa vsaj meni bilo vedno prijetno hodit k psihologu, jaz bi hodila kar tako, ker se pač rada pogovarjam in razčiščujem zadeve, res ni nič takega. Tako, da kar pogumno.

Kar se tiče pa depresije... Meni se zdi normalno, da imamo vsi obdobja, ko samo jokamo. Dokler to obdobje ne traja več kot 14 dni in če nas še kaj veseli, to ni ravno skrb vzbujajoča depresija, pač ti v tistem obdobju nekaj ne gre in si žalosten. Če pa izgubiš voljo do vsega, te nič več ne zanima, ne osrečuje in če to traja daljši čas, pa se je pametno obrnit na kogarkoli in poiskat pomoč.

[dot]

Sej pomoje si je v 5 letih (zgornje vprašanje je iz leta 2007, če niste opazile;)), odkar je tale avtorica odprla temo, že poiskala pomoč.. vsaj upajmo No, je pa res, da lahko kakšni drugi pridejo prav nasveti

Drugače pa jaz tudi najprej priporočam kakšnega psihologa ali psihoterapevta, ki deluje najprej na pogovoru, ne pa psihiatra z zdravili, če ni nujno.

[Fatalna]

nism opazla datuma

[Zana.rose]

Poznam zelo dobro psihijatrinjo. Hodila sem k njej in mi je zelo lepo pomagala. Ce bi kdo rabil naj napise na internet medical sirs. Se vam splaca

[Ellona]

A je za psihologa nujno imeti napotnico? Ne bom šla samoplačniško. Problem je to, da se z mojo osebno zdravnico dobro poznamo (smo v sorodu), in ni šans da ji rečem za napotnico. Vem da je vse zaupno, ampak me je sram kako to rešit?