Psihiatri

[Googi]

In dokler sam ne razčistiš s sabo, ti tudi noben psiholog/psihiater ne nobena pilula ne pomaga.

Ze ze, ampak vcasih potrebujes nekoga iz "ozadja" ali pomoc izbezati stvari na plano. Ni vse crno-belo. Ciscenje samega sebe je skoraj zadnja faza
Je pa res zalostno, ce ljudje dandanes te stvari zacnejo izkoriscati, na koncu res ne ves komu kaj je

Se strinjam. Sploh je bilo pa včasih ravno obratno in je bilo sramotno, da ne znaš s svojim življenjem in je bil psihiater tisto zadnje h čimer si se zatekel (vsaj po mojih starših, sploh pa starih starših sodeč). Tako, da se mi to zdaj zdi boljše pa če se človek slabo počuti pa če mu bo po pogovoru bolje pa naj gre k psihiatru. Edino, kar bi morali urediti je, da bi bili tisti z napotnico v prednosti pa da ne bi napotnice delili kar tako. Ker je res, da privat zdravniki raje vzamejo tistega, ki plača To je tako kot pri zobarjih, če se želiš naročiti traja mesece, če pa plačaš si pa lahko naslednji dan na vrsti...

[cukr8]

Tako, da se mi to zdaj zdi boljše pa če se človek slabo počuti pa če mu bo po pogovoru bolje pa naj gre k psihiatru. ...

Ja, res je, vsak ima to pravico, tako da ne vem, zakaj ene to tako moti .. Hvala bogu, da obstaja ta možnost..
To me spominja že na tiste ljudi, ki nimajo pojma o psihičnih & čustvenih motnjah in vneto okrog razlagajo, da to ni nič, in da se da z močno voljo vse premagat ... Takim bi pa (skoraj ) privoščila, da se jim kaj takega zgodi, pa bi videli, kako je fino & preprosto opraviti s tem..

Aja, pa še del enega članka o potrebnosti antidepresivov pri zdravljenju :


'' Depresija je pogosta bolezen. Ena od šestih oseb v določenem obdobju svojega življenja trpi za depresijo. Čeprav bi depresijo pri večini bolnikov lahko uspešno ozdravili, pa jih več kot tri četrtine ne prejema ustreznega zdravljenja.
Kaj je depresija? Depresija je bolezen, prav tako kot sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak. Kot za številne druge bolezni tudi za depresijo ne vemo, kaj natančno jo povzroča, kljub temu pa jo lahko učinkovito zdravimo. Depresija je posledica kemičnega neravnovesja v možganih in zdravila imajo pomembno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju tega ravnovesja. Brez zdravljenja bi depresija trajala več mesecev ali celo let. Čeprav je večina depresivnih bolnikov prepričana, da so sami krivi za depresijo ali da je znak njihove šibkosti, to nikakor ni res. Ni znano, zakaj nekateri ljudje zbolijo za depresijo in drugi ne, jasno pa je, da bolniki sami ne povzročijo svoje bolezni.
Zmotno je mišljenje, da je depresija posledica človekove šibkosti in da jo je moč premagati z močno voljo. Depresivni ljudje samih sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zato je zelo pomembno ustrezno zdravljenje, v katerem so najpomembnejši antidepresivi (zdravila proti depresiji).
Najpogosteje se uporabljajo zdravila skupine SSRI (angleška kratica za selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina). Ta zdravila pomagajo ponovno vzpostaviti kemično ravnovesje serotonina v možganih, ki je pri depresiji porušeno. Serotonin je eden izmed prenašalcev impulzov med živčnimi celicami v možganih. Zdravila z vplivom na serotonin izboljšujejo medcelično sporazumevanje in tako tudi depresijo. Bolniki jih dobro prenašajo, stranski učinki so blagi in prehodni, antidepresivi pa ne povzročajo odvisnosti ali navade niti pri dolgotrajnem jemanju. ''

[osminka]

poglejte si: http://www.youtube.com/watch?v=rRq_-7-_XXE
ta video je bil akutalen nekje dva meseca nazaj ob smrti dr.Marušiča, enega izmed vodilnih strokovnjakov na področju depresije in ostalih duševnih motenj pri nas.

[lorelaj]

Menim, da dober psihiater, lahko odlično pomaga človeku in mu pomaga premagati težave, ki mu jih drugače ne bi uspelo. Je pa res, da se prevečkrat zgodi, da psihiatri le predpisujejo tablete in se tako na hiter način znebijo "stranke", zato je najbrž vredu, da človeku si psihično težavo, svetuje še nekdo tretji, ki se spozna na zdravila in pove kaj meni o njih, če so res potrebna, nujna. Morda je zato klinični psiholog boljša rešitev, saj te ne potisne takoj v začaran krog zdravil, ampak gre v tem primeru za psihoterapijo, skupinske pogovore, meditacije, ipd. S tem seveda mislim na zdravljenje "blažjih" psihičnih težav in ne na primer shizofrenije za katero naj bi bila zdravila nujno potreba. Se mi pa zdi, da danes ni več nenavadno, če kdorkoli obišče psihiatra, tudi pri nas se bo kmalu razširil trend zdravljanje psihičnih težav, kakršnega poznajo v ZDA, kjer ima že skoraj vsak človek svojega psihiatra. Žalostno, amapk resnično.

[*purple*]

In dokler sam ne razčistiš s sabo, ti tudi noben psiholog/psihiater ne nobena pilula ne pomaga.

Ze ze, ampak vcasih potrebujes nekoga iz "ozadja" ali pomoc izbezati stvari na plano. Ni vse crno-belo. Ciscenje samega sebe je skoraj zadnja faza
Je pa res zalostno, ce ljudje dandanes te stvari zacnejo izkoriscati, na koncu res ne ves komu kaj je

ne, sej nism rekla tega.razumem ljudi, ki so res bolani in razumem tiste res depresivne.Sem že v temi o depresiji povedala, d aimam eno kolegico ki je bla svoj čas čist nakonc.Ne rečem nič če respotrebuješ pomoč.ampak so pa taki, ki gredo vsaič h psihologu ko so mal slabe volje ko je slabo vreme, kar nas je kar dosti takrat, recimo.
Taki ljudje mi gredo prov na živce.
In tudi taki ki hodijo tja ker je to v modi.Ja cuker8, težko je verjet, ampak dejansko jih je ceu kup.

depresivnega človeka, oziroma s kakršnimkoli psihičnimi motnjami se prec vidi.in nihče mi ne bo rekel, da ima take težave dekle ki veselo skače naokoli, se smeje, veseli, komunicira normalno in vse to.ker če teb psiha navznoter ne da miru, jo tudi navzven ne moreš skrit.

in še eno glede dohtrskih napotc....dohtr da usakmu napotnce.jst sm pršla zdrava po opravičila, pa je ugotovila da sm sor že mrtva plus to da sem nesla dam ceu kup enih napotnc, seveda so šle v smeti.
tko da tle ni merila.folk more razčistt pr seb kdo bolj rabi pomoč.

cukr8..vsak ima pravico ampak se ti zdi fer, da zaradi "hipohondrov" tisti ki res potrebujejo pomoč, čakajo tako dolgo, da se vse še poslabša?sicer pa kot sem rekla, tak ki h psihologom in ostalim hodi zarad dolgčasa, naj gre rajš v naravo, bo več naredil zase, kot pa da za brezveze vrste fila!

[cukr8]

depresivnega človeka, oziroma s kakršnimkoli psihičnimi motnjami se prec vidi.in nihče mi ne bo rekel, da ima take težave dekle ki veselo skače naokoli, se smeje, veseli, komunicira normalno in vse to.ker če teb psiha navznoter ne da miru, jo tudi navzven ne moreš skrit.

Jah, kaj pa vem, taki ljudje so baje včasih pravi mojstri v prikrivanju težav / psihičnega počutja.. Ok, socialne fobije ipd. se res ne da skriti, ampak kakšne druge motnje pa lahko spretno prikrijejo pred okolico in si nadenejo vesel obraz, ker se jih nenazadnje tudi sramujejo (lej npr. osebe z motnjami hranjenja, kako dolgo jim to uspeva - npr. navzven dajejo videz popolnosti, v resnici so pa razvaline; ja, tudi to spada pod čustvene / psihične težave)..
No, jaz sicer nič od zgoraj naštetega v tvojem citatu že zelo dolgo ne morem počet (nazadnje sem šla 'v javnost' 15. aprila), ampak vseeno ne bi delala takih striktnih zaključkov ..

Ja no, glede zapolnjevanja vrst je pa pomoje itak podobno na vseh področjih medicine, ne samo tukaj.. Je pa v vsakem primeru boljša preventiva kot kurativa..

in še eno glede dohtrskih napotc....dohtr da usakmu napotnce.jst sm pršla zdrava po opravičila, pa je ugotovila da sm sor že mrtva plus to da sem nesla dam ceu kup enih napotnc, seveda so šle v smeti.
tko da tle ni merila.folk more razčistt pr seb kdo bolj rabi pomoč.

A res? Pol si imela pa srečo.. Sama imam npr. že zelo dolgo ene res grozne zdravstvene težave, ki se nočejo izboljšat , zdravniki pa tudi ne ugotovijo konkretnega vzroka (sem bila že pri več specialistih).. Zdravnica mi pa s precej 'težkim srcem' piše razne napotnice za preiskave, ker imajo baje zdravniki normo / določeno število napotnic, presežek gre pa na njihov račun (ne vem točno, tako sem nekje slišala) .. In ji neporabljene napotnice potem vrnem v roke.. No, vidiš, pol se pa tudi ti lahko uvrstiš na spisek tistih, ki v resnici sploh nimajo težav

poglejte si: http://www.youtube.com/watch?v=rRq_-7-_XXE
ta video je bil akutalen nekje dva meseca nazaj ob smrti dr.Marušiča, enega izmed vodilnih strokovnjakov na področju depresije in ostalih duševnih motenj pri nas.

Ojej, škotska angleščina

[Pontifex Maximus]

Problem psihiatrov je v tem, da premalo terapije posvečajo pogovoru in preveč ciljajo na pomoč zdravil, kar pač ni preveč dobro za sam organizem in včasih se lahko zgodi, da si bolj kot ne poskusni zajček za zdravila, ki ti jih predpišejo, v končni fazi pa si mogoče še bolj zanič kot v prvotnem stanju bolezni. Dober psiholog pa te bo poštimal brez zdravil s pogovorom, igranjem vlog in vsem, kar spada v psihoanalizo. Brez zdravil. In mislim, da je v tem prednost psihologov. Še bolj zanimivo pa je - pri psihologu boš mastno plačala, če pa se zglasiš pri duhovniku, boš pa dobila iste in globlje stvari zastonj.

[Pontifex Maximus]

jaz sem hodla k psihologu... pa mi ni znala ravno nekak pomagat. taka težka vprašanja ti dajo, kao da se moraš postavit v to situacijo, kaj misliš kaj bi bilo po tvojem prav.... meni ni ravno blo v pomoč, nič konkretnega ni bilo.

Psiholog ti bo pomagal, da sama prideš do razrešitve problemov. V tem je njegova pomoč in bistvo. To, kar je tebi psiholog postavil, je bilo precej konkretno - sugeriral ti pa ne bo. Mogoče nisi dobro sodelovala.

Poznam primer, ko je nekdo prišel na terapijo in se vsedel pred psihologa ter bil tiho. Psiholog je bil tudi tiho. Ko je minila terapija, je rekel hvala in odslovil pacienta. Naslednjo terapijo enako. Tretjo terapijo pa je nekje na sredi pacient vprašal:"Ja, kaj zdaj? A bo kaj?" in psiholog mu je odgovoril:"Vas čakam, da začnete. In začeli ste, kar je dober znak."

Ta psiholog ima tri doktorate iz klinične psihologije, predava v Lj in ZDA ter velja za enega večjih strokovnjakov na področju psihologije.

[*purple*]

Jah, kaj pa vem, taki ljudje so baje včasih pravi mojstri v prikrivanju težav / psihičnega počutja.. Ok, socialne fobije ipd. se res ne da skriti, ampak kakšne druge motnje pa lahko spretno prikrijejo pred okolico in si nadenejo vesel obraz, ker se jih nenazadnje tudi sramujejo (lej npr. osebe z motnjami hranjenja, kako dolgo jim to uspeva - npr. navzven dajejo videz popolnosti, v resnici so pa razvaline; ja, tudi to spada pod čustvene / psihične težave)..

kšn že prikrije, prov dost pa ne morš prikrivat.Recimo če se dotaknemo oseb z motnjam hranjenja.Dost je takih oseb, ki imajo "motnje v možganih" ne pa motnje hranjenja.in potem se zarad same pozornosti sami sebe proglasijo za motene, a (pri anoreksičnih&bulimičnih) naokol skačejo v čist pretesnih oblačilcihin tko.No, to ni motnja hranjenja.Motnja hranjenja bo takrat ko boš ti zarad tega čist na dnu in prepričan vase da si grozen in se v skladu s tem tudi obnašal ne pa odil po svetu z miminko a obrazu, waw kolk sm jst lepa.in take potem polnejo abulante+kakšne mamice ki pripeljejo hčerke, ker je pač hčerka suha, mapak je načeloma vse uredu z njo, mamica je pa prepričana da jo bo lihkar pobralo.Ok, ni jim za zamerit, ampak če se mal bolj poglobijo v svojega otroka potem bodo videle ali je res kaj narobe z njim ali ne.

Ja no, glede zapolnjevanja vrst je pa pomoje itak podobno na vseh področjih medicine, ne samo tukaj.. Je pa v vsakem primeru boljša preventiva kot kurativa..

definitivno!
par mescov nazaj je bakica sredi noči fasala hudo negativno reakcijo na antibiotke in smo johitro popokali in peljali na urgenco.
na urgenci v čakalnici je sedelo pred nami sigurno enih 8 ljudi in prav na nobenem ni zgledalo, da bi potreboval urgentno pomoč.brali s revije, se pogovarjali med sabo, smejali...samo zato pač, da verjetno enbi blo treba drug da na šiht. krasno. moja 89 let stara babica je pa čakala v vrsti.No, sej so jo potem glede na starost vzeli pred parimi, ampak useeno.Tist ki pa res rabi pomoč, pa kaj?mora čakat za lenuhi ki se jim ne da na šiht?

. No, vidiš, pol se pa tudi ti lahko uvrstiš na spisek tistih, ki v resnici sploh nimajo težav

načeloma res.ampak jst sm hodila sao po opravičila, sproti še vzela kakšen recept za brezplačne painkilerje, napotnice pa vse stran vrgla in se nikamor ne naročala, tko da vrst zarad mene ni bilo.
da gredo na račun zdranikov napotnice?to vsekakor ni res, ker če bi bilo, verjamem, da nebi bil noben zdravnik, glede na vrsto hipohondrov.

in naj se še dotaknem psihologov ki pojma nimajo.svetujejo ti nekaj kar je najslabše zate.t sem opazila pri psihologu h kateremu hodi kolegica.vsakič ko pride od njega je en dan dobro, ko pa nardi tist kar ji je rekel ej pa vsa povožena.Ampak pač, ne dojame.
jst še vedno mislm, da vsaka malenkost ni za psihologa, še zdaleč ne za psihiatra in za tablete.

kako je s tabo cuker, žal ne vem ker te ne poznam.Če pa imaš stisko, ti pa želim, da bi jo čimprej rešila....

[cukr8]

Hvala

[||MuCkAa]

Jah, kaj pa vem, taki ljudje so baje včasih pravi mojstri v prikrivanju težav / psihičnega počutja.. Ok, socialne fobije ipd. se res ne da skriti, ampak kakšne druge motnje pa lahko spretno prikrijejo pred okolico in si nadenejo vesel obraz, ker se jih nenazadnje tudi sramujejo (lej npr. osebe z motnjami hranjenja, kako dolgo jim to uspeva - npr. navzven dajejo videz popolnosti, v resnici so pa razvaline; ja, tudi to spada pod čustvene / psihične težave)..

kšn že prikrije, prov dost pa ne morš prikrivat.Recimo če se dotaknemo oseb z motnjam hranjenja.Dost je takih oseb, ki imajo "motnje v možganih" ne pa motnje hranjenja.in potem se zarad same pozornosti sami sebe proglasijo za motene, a (pri anoreksičnih&bulimičnih) naokol skačejo v čist pretesnih oblačilcihin tko.No, to ni motnja hranjenja.Motnja hranjenja bo takrat ko boš ti zarad tega čist na dnu in prepričan vase da si grozen in se v skladu s tem tudi obnašal ne pa odil po svetu z miminko a obrazu, waw kolk sm jst lepa.in take potem polnejo abulante+kakšne mamice ki pripeljejo hčerke, ker je pač hčerka suha, mapak je načeloma vse uredu z njo, mamica je pa prepričana da jo bo lihkar pobralo.Ok, ni jim za zamerit, ampak če se mal bolj poglobijo v svojega otroka potem bodo videle ali je res kaj narobe z njim ali ne.

Jao *purple* nimas pojma. Brezveze govoris, ce takih in podobnih obcutkov nisi imela

[*Kati*]

^ To je pri purple kr stalna praksa.

[Boris]

pozdravljene vse!!! najprej, ja, bi se tudi jaz opravičla če je ta tema že bla... no da povem... po moje ( no, ne samo po moje) sem zrela za psihiatra... zakaj? pravzaprav ne upam povedat ker se zavedam tega in me je kar fejst sram... in če povem se bojim da me mnogi ne bodo razumeli, kot je bilo do zdaj vedno... če pa kero vseeno zanima pa mi naj pošlje zs bom vse lepo razložla...

v bistvu me bolj zanima če res znajo pomagat... pa kak v bistvu vse to poteka? joj počutim se tak neumno...

O! ooo!, vidite, kako pogumna je lonly.
Če bi bili vsi tako pogumni, bi bil svet lep tudi za norce in povprečne ljudi.

Lonly, jaz sem že dolgo zrel za psihiatra. Pravzaprav sem morda celo toliko zrel, da bi lahko bil psihiater psihiatru, če seveda odštejemo možnost, da sem prenapihnjen in svojeglav, ali pa da se mi je do kraja sfuzlalo.

Kaj mislite, koliko ljudi je zares zrelih za psihiatra? 1%? 2 morda?
No, da vam povem, niti 0.5% jih ni zrelih za psihiatra!

Lonly je povsem nora oseba, tako nora, da si upa stegniti jezik o svoji norosti, namesto da bi to zadržala zase in skrbela za svoj ugled. Jaz pa še bolj, da ji to povem direktno. Vsi namreč zelo dobro vemo, kdo je lonly, dobro jo poznamo.

Hecam se.
Lonly, morda ti pride prav -
Vsak 4. enkrat v življenju mentalno (duševno) bolan, 450 milijonov duševno bolnih ta trenutek

[*purple*]

Jah, kaj pa vem, taki ljudje so baje včasih pravi mojstri v prikrivanju težav / psihičnega počutja.. Ok, socialne fobije ipd. se res ne da skriti, ampak kakšne druge motnje pa lahko spretno prikrijejo pred okolico in si nadenejo vesel obraz, ker se jih nenazadnje tudi sramujejo (lej npr. osebe z motnjami hranjenja, kako dolgo jim to uspeva - npr. navzven dajejo videz popolnosti, v resnici so pa razvaline; ja, tudi to spada pod čustvene / psihične težave)..

kšn že prikrije, prov dost pa ne morš prikrivat.Recimo če se dotaknemo oseb z motnjam hranjenja.Dost je takih oseb, ki imajo "motnje v možganih" ne pa motnje hranjenja.in potem se zarad same pozornosti sami sebe proglasijo za motene, a (pri anoreksičnih&bulimičnih) naokol skačejo v čist pretesnih oblačilcihin tko.No, to ni motnja hranjenja.Motnja hranjenja bo takrat ko boš ti zarad tega čist na dnu in prepričan vase da si grozen in se v skladu s tem tudi obnašal ne pa odil po svetu z miminko a obrazu, waw kolk sm jst lepa.in take potem polnejo abulante+kakšne mamice ki pripeljejo hčerke, ker je pač hčerka suha, mapak je načeloma vse uredu z njo, mamica je pa prepričana da jo bo lihkar pobralo.Ok, ni jim za zamerit, ampak če se mal bolj poglobijo v svojega otroka potem bodo videle ali je res kaj narobe z njim ali ne.

Jao *purple* nimas pojma. Brezveze govoris, ce takih in podobnih obcutkov nisi imela

kaj pa če sem jih?
In vem kaj sem jaz počela ob tem. in se ve tudi kaj počnejo tisti ki iščejo pozornost in tisti, ki imajo resnično težave.to se jasno vidi

[||MuCkAa]

Ce bi jih, ne bi takse govorila (tukaj mislim predvsem glede prekrivanja). In se 1x, ne, ni vse crno ali pa belo Glede iskanja pozornosti s psihicnimi bolezni pa nimam komentarja