Problemi z njegovimi doma

[mortisha]

Js te razumem ker je podobn v mojm primeru.
Men je blo na začetku tut bed k sm se počutla nezaželeno in sm tut bla...parkrat se je zgodil da je mtka pršla iz šihta njegova in me dobesedno vrgla iz fleta z njegovo sestro se nikol nism razumela,sva še vedno na "small talk" pogovorih samo. Z njegovim bratom se mal bolš štekam sicer.Sm se navadla da nism pr njemu nikol razn če lih nanese. Itak je on zmer pr men čez vikend,med tednom se pa u mestu dobivava. Pr men doma so ga lepo sprejel, tut rekl so da loh kle ostane k ma res problematično familijo itd,on je z nami na vseh izletih družinskih srečanjih itd. da bi bla js kje z njegovimi se ni zgodil nikol...mah sj se navadš. Men je recmo bed k si predstavlam prihodnost skp ,res nevem v kakšnih stikih bi bile družine najine Aja pa sm to nj še povem-s fantom sva skp več k 5 let pa se moji niso nikol z njegovimi srečal (mtko)-na njeno željo seveda.Kaj čmo, sprejmeš pač.
Svetujem ti da na nikakršn način ne pustiš da oni vplivajo na vajino razmerje!

[GoldenEye]

Jst pri mojmu nimam občutka, da me njegovi starši ne bi sprejemal - sam nekak men nikol ne potegne, da bi se kej zlo pogovarjala z njimi. Ne vem... je tud vse bolj formalno.
Drgač pa k ene omenjate skrbi, kako bi se vajine družine štekale pa to - po moje je najbolj, da je vsak za sebe, da ni nekega vmešavanja ipd. Manj je vmešavanja, manj je prepirov (do katerga lahk kr hitr pride). Tko da, par men je situacija podobna kot pri tebi mortisha - sam men to čist paše Sploh nimam želje po nekem spoznavanju in druženju obeh familij...

[lolika11]

Moja se je do mene prvič začela normalno obnašat, ko se je v trgovini srečala z mojimi starši. Do takrat ni z mano spregovorila skoraj niti besede, komaj kak zamomljan pozdav. Od tistega naprej je šlo mal na bol.

[~NIA~]

ke..

[red_rose]

maa js pa ne vem no...njegovi so ful fajn in sem bla ze kr dosti tam (proti temu kok je biu on pr men - skor nic ) js sm pa spoznala ze babice dedke tete strice...pa so vsi res ful fajn do mene, so me cist sprejeli..., ful so povezana druzina...pri nas pa ni tk. sej ne da niso vredu, ampak preprosto sem ful bolj samostojna in ze nekak bolj stran od njih...ne govorim jim vec vsega kaj se mi dogaja, mamo bolj samo tako nujno komunikacijo pa to..zato niti ne cutim neke blazne potrebe po tem da bi njega spoznavala z njimi pa tut v velik pogledih se moje misljenje in od mojih starsev zlo razlikuje, pa ful sem individualist, zato res nevem zakaj bi jih ze zdej mogu ful spoznat, ce pa sva midva glavna v tej zvezi..aja pa pri nama ni problema z prostorom za druzenje ker skup ziviva u stanovanju u drugem kraju (js studiram on dela)...medtem ko recimo moja sestra tut drugje studira pa njen tip isto, pa vseeno skos visita pri nas...ful se je infiltriru u naso druzino ma nevem js pa svojga nebi...zakaj vam je to sploh pomembno?
tut ne pomislim na to da bi starse med sabo spoznavala... se mi to zdi ful nepotrebno...na poroki se lahka spoznajo pol pa ce se bojo zastekali bodo ze sami zrihtali, da bi jih neki js hotla da se ''druzijo'' to pa se mi res ne dopade.

ce bi se men zdelo da pri njih nisem zazeljena preprosto ne bi vec hodla tja, simpl as that.

[lolika11]

sj če ti tašča že prve trenutke da vedit, da te nima lih rada, pol se niti ne trudiš za kakšno pretirano komunikacijo...

[MilkyWay]

sj če ti tašča že prve trenutke da vedit, da te nima lih rada, pol se niti ne trudiš za kakšno pretirano komunikacijo...

Ni rečeno... Veliko punc je takih, ki bi začetne slabe odnose hotli popravit s pospravljanjem in stvarmi, ki sem jih že dostikrat napisala v to temo in še eno podobno...

[*purple*]

sj če ti tašča že prve trenutke da vedit, da te nima lih rada, pol se niti ne trudiš za kakšno pretirano komunikacijo...

Ni rečeno... Veliko punc je takih, ki bi začetne slabe odnose hotli popravit s pospravljanjem in stvarmi, ki sem jih že dostikrat napisala v to temo in še eno podobno...

ampak kolk punc pa dejansko zares popravi te odnose s pospravljanjem?mislim, da precej malo.Lahko pa da tudi navzven zgleda idealno in bolje, ampak navznoter hoče pa taščo še vedno raznest
jst se nebi spučala tako nizko.Ok, da pomagam pospravt po skupnem kosilu in tko, ampak da jst tašči v dnevni sobi brišem prah in perem njene umazane gate in ji pečem piškote, zato da bi me imela bolj rada??!Ne, ni šans!Če me ne mara, pa naj me ne mara.Meni je vseeno in res ravno do kosova.mene zanima samo to, kaj dragi misli o meni in da se mava midva fajn,za "zunanji" svet mi je pa res vseeno.In mislim, da če bi se usaka snaha tega naučila, da bi bil svet dejansko res lepši.Enostavno vsi se ne moremo imeti radi in to nam tud jasno pove, da se je zarad tega neumno obremenjevat.naj se tašča obremenjuje z mano, meče po tleh in papca tablete za živce, meni je res useeno, ker to je čist njen problem.

[MilkyWay]

*purple*, kdaj sem se nazadnje tko strinjala s tabo?

Že v podobni temi sem napisala svoje mnenje glede te situacije... Razno pospravljanje in pečenje piškotkov me ne zanima niti doma, kaj šele pri njemu. Res, da sm lena (ja...Lenoba je moje ime), ampak to ni razlog, da ne pospravljam pri njih doma. Torej zakaj ne delam gospodinjskih opravil pri njih doma?
Ker:
1. To ni moje stanovanje, da bi morala skrbet zanj. Pospravim za sabo, umijem moj kozarec, če pijem sok/vodo, pospravim svoj krožnik, če jem pri njih... Drugo pa ni moje delo. Posodo čisti njegova mama in jaz se njej ne bo vtikovala...
2. Ne vidim pomena, da bi likala njihove cunje. Že svoje komaj likam, kaj bom šele tuje.
3. Ne kuham kosila, ker itak je moja specialiteta pašta s paradižnikovo omako... Njegova mama (in moja tudi, da ne bo pomote ) pa zna naredit tudi kaj drugega, kot pa samo to...
4. Ne pečem peciv in piškotkov, ker bi več pristalo v mojih ustkih, kot pa v pekaču in v pečici...
...
In tudi če bi vse to znala delat (oz. bi se mi dalo) tega zaradi boljšega odnosa s taščo ne bi počela... Če me ne mara, me ne mara. Mislim, da se odnosi ne bi spremenili, tudi če bi me zaposlila kot hišno pomočnico!