Priznam, da... #21

[mayaeb]

:/

Mene kar anksioznost stiska, ko vas berem..

A je 3urno dojenje normalno? In to tako pogosto? O dojenckih ne vem nic, zato vprasam.. ampak bog pomagi, 3h za vsako hranjenje? Komu se ne bi zmesalo?

Upam, da najdes pomoc.

Ne. Pogosto je pri novorojenčkih in dojenčkih. Včasih traja ampak ne 3h.
Pri malčkih, ki so pri tej starosti že zdavnaj sposobni sami jesti gosto hrano to ni normalno, ima jo za dudo.

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- se spomnim sebe, ko sem bila “pametna” in hotela drugo hči “gor spravit” brez dude
Sem precej hitro opustila to misel, ko je pri meni visela tudi po 1,5h…
Sva šli na adaptirano mleko, dudo… je takoj bilo boljše. Za vse nas. Ona je bila sita, jaz sem imela nekaj več časa (zase, za starejšo hči…) celo ven sem lahko šla glavo zbistrit in bila brez skrbi, ker jo je mož nahranil po steklenički. Pa spala je tudi boljše. Win win for everybody!

- ne morem verjeti. Ta moja viroza oz. whatever… včeraj popoldan kot da bi odrezala. Nobenih bolečin, težkih nog, občutka “brez energije”, več… srečna do neba!

- smo s skupnimi močmi popoldan hišo spravili v stanje normalnosti. Samo še par stvari operem, pomijem kopalnico in parket pa bo spet vse čisto.
Takoj lažje diham in se počutim boljše.

[mmm]

Ja hayley, pejt na kako izobrazevanje al pa vprasaj koga, ker dolocene stvari ki jih tukaj pises se berejo grozno.

Nevem kdaj se otrokom postavljajo meje, ampak mislim da bi mu jih morala zacet postavljat. Se dobr da v vrtec hodi, ker tam ne bo mogel vsega.

Skrbi nas, da ti ne bos nesrecna in pregorela. Ce dovolj zasluzita, menim da bi tudi hisna pomoc prisla prav, tudi varuska, ne glede na to ce ste vsi doma, toliko da se mal “offloadas” otroka

[Sarissima]

- da si nisem misla, da bom morala kdaj razmisljat, ce grem po otroka v vrtec zaradi grozenj z bombami, ampak hej ho, 2025 nas ne pusti ravnodusne
.....
- da gre svet v k***c

glavni razlog ki sva ga mela v CON stolpcu pri odločanju za otroke
se smejem ma ni neki ful smešno. ampak ja, terorizem je zdej zadnja leta mal počival, ker smo meli polno biznisa z vojnami naokoli, zdej ko smo spet ratali malo bolj neobčutljivi in se nehali sekirat za vojne, je spet čas za eno mini teroristično renesanso. yay.

[hayley]

Tisto je bilo prvic, da ni mogel zaspat in sem ga 3 ure dojila in je bil buden, drugace po eno uro ali dve sem ga kdaj uspavala do zdaj z dojenjem.

Ne gre se za hranjenje, gre se, da se je otrok zbudil sredi noci in dojenje rabin za ga uspavat, na drug nacin ga ne vem uspavat, ni mi da bi hodila okrog po hisi sredi novi in nevemkaj pocela. To ni samo dojenje brez prestanka, lahko sem 20x vmes prekinila pa je nazaj jokal, na tak nacin… Nisem vedela, da bo toliko trajalo, kdaj je najvec eno uro trajalo uspavanje nazaj, kdaj pa par minut.

Ja kaksne meje bi ti postavil mmm, ce ne bi spal ponoci in bi jokal ali krical al zelel hodit okrog, da slisim.

- problemi z avtom, zgleda bo treba dat na popravilo ali kaksnega drugega kupit. Definitvno nimamo denarja za stran metat za kaksne varuske ali nevemkaj, najemnina je draga, stroski vsak mesec vec, jaz sem na skrajsanem delovniku… Bolj v skrajnem primeru, da ne bi slo drugace bi si pomoc placala, ma zdaj se mi ne zdi tako nujno. Pa enega otroka imam, ne 2,3 ali vec. Je pa res da partner dela vec kot 40 ur tedensko in sem vec sama kot kaksna druga.



- Wtf se ti mayaeb delas pametno, otrok je bil bolan in vec kot 14 dni ni jedel in se je samo dojil, 0poleg tega ga uspavam z dojenjem, ko se ponoci zbudi… ker se na drug nacin ne uspava
- bolje da za svoje poskrbis mayaeb kot da se drugje pametno delas


- jaz vse ljudi, ki sem jih poslusala je bilo vsem zelo naporno z dojenckom, malckom, nisem se slisala skoraj koga, da ne bi bilo, bolj je to, ce imajo eni dosti druge pomoci, ali da dajejo v varstvo kam, jaz ga nisem do zdaj nikamor dala, sem skos sama zanj skrbela in tudi dojen malcek je bil do zdaj in se doji v intervalih ksr bi v vrtcu…

[Sarissima]

ko si že ravno vprašala (mmmja) za mnenje - če ga težko uspavaš zvečer in zjutraj težko vstane za v vrtec, noče spat cez dan kljub temu da ga vidiš da rabi (in je dnevni počitek nato prekratek za njegovo starost) je verjetno neprespan in zato slabo zaspi in kolovrati ponoči.

večina otrok se lepo odzove na sleep training, imaš milijonov načinov in niso vsi izjokavanje.

pane govorim zdaj za ta dva tedna ko je bolan, je logično da je siten ampak na splošno nasvet

[hayley]

- ne za v vrtec ne vstane tezko ampak cisto normalno, vstane okrog 7:30, spat je sel, ko je hodil v vrtec razlicno do zdaj, najpozneje 21:30, kdaj ze veliko prej, ko je doma pa gre najveckrat pkrog 22
- je bil pa samo 6 dni do zdaj v vrtcu

- jaz sem govorila o uspavanju, ko se zbuja sredi noci, danes se je 5x recimo

- drugace v vrtcu je spal, doma ima razlicne ure oz zadnje dni bolj ne spi cez dan, samo malo kot drema med dojenjem


- anpak kolikor sem jaz slisala je vsem ljudem tezko z malcki in dojencki, je res neko sprenevedanje , kaj pa jaz pisem, da ostalim razen meni, je pa ja lahko, SURE, lahko je manjsina bolj nezahtevnih malckov, ma ne vecina…

- to se je do zdaj zgodilo 1x, da ni mogel spat ponoci in sem ga 3 ure dojila - saj sem napisala zraven v priznanju


- in ja saarijarvu ce se sprasujes, kako je, je jeb**o težko, sploh ce nimas nobenega varstva, da bi ti ga kdo kdaj popazil in samo sam skos skrbis za otroka skos, ce pogledas kako skupino zenskih mamic, ti je po par prevranoh postih tudi takoj jasno, da je tako v glavnem pri vseh

- sicer meni se zdi, d aje zdaj po 1 letu težje kot do 1 leta, do 6 mesecev mi je bilo pa najlazje

- tudi zelo je odvisno od karakterja otroka, moj je ocitno med bolj zahtevnimi in zelo zivahen. Jaz sama sem menda bila cisto nezahtevna in mirna
- imam frizerko, ki ima enojajcne dvojcke in pravi, da vidi, da ni vse v vzgoji oz da se vecinoma otrok tak rodi, ker vidi tudi pri enojajcnih dvojckih, da imata cisto drug karakter kljub enaki vzgoji


- nekaterim ljudem se to dogaja npr pol leta vsak dan, da se malcki/ dojencki ponoci zbudijo in jih morajo nosit okrog po stanovanju in ne zaspijo…

- sem brala se veliko huje stvari po skupinah, kaj se mamam dogaja, kot kar sem sama pisala glede spanja

[hayley]

- za moje pojme je vse to kar jaz pisem cisto normalno, za malcka obnasanje in tudi za dojencke in kot sem prebrala razne svetovslke tudi napisejo, kaj jamras, tako se dojenckek/ malcek obnasa, ne more sdrigace, ce imas otroka!!!! Ali celo napisejo, da je normalno, ce je tako zivahen, saj je vendar 1 letnik, da ce bi bil ubogljiv in nezahteven, bi bilo bolj nenormalno…
- ce ze mi manjka, da bi ga kdo vsaj za pol ure, 1 uro cez dan malo imel, zdaj ga ima moj malo npr
- trenutno mi ne manjka nic, sem boljse spala kot prejsnji dan, veliko bolje in moj ga ima zdaj malo


- mislim, da ce ze, bi prej rabila kak nasvet, kaj naredit, da otrok uboga in ne mece stvari naokoli in hrane ne potleh… Ma tle sem spet videla ze kaksne odgovore, da 1 letnik pac ne more ubogat, ali delat kakor bi stars rad, pac umaknes stvari, ki jih lahko uniči/ polije in to je to.


- partner je sicer navdusen nad otrokovim karakterjem, kao da ce je je prav usmerjen, da taki ljudje, uporni, z mocnim karakterjem, bolje pridejo skozi zivljenje, kot kaksni bolj mirni/ preplaseni


- berem se enkrat za nazaj, a vsi tako povrsno berete al delate kar neke kratke zakljucke, ne nikoli nisem napisala da 3 ure dojim vsakic , 1x do zdaj sem ( s tem da prvo leto otorka sem pa res kar po cel dan dojila)pa pogosto pisem o dojenju, o svojem otroku pac o vsem tem. Dobro saarijarvi, ce prides enkrat na par mesecev na forum pol stekam in nekaj preberes. Samo, da se drugi kvoitajo in pisejo kot da sem jaz to napisala in cisto obrnejo resnico, ne vem no….


- sama vedno presodim kriticno, kar je nekdo napisal, ne delam trditev in nekih svojih interpretacij iz enega stavka, sploh ce mi nelogicen deluje…

- se mi zdi kot da kasni ne uporabljajo prav dosti mozganov… in to se mi zdi, ko jih berem od zacetka pojavljanja na forumu. Ok ce skos toliko delas za svoj biznis in forum ekstra površno preberes, ko ga in imas fokus na sluzbi, ostalem.. ok, ma se vedno ne delaj nekih cudnih sklepov, ce ves da si z prebrala z enim ocesom zaprtim prakticno, se drzis nazaj c eves da si samo 3 stavke prebral od par strani… ne se delat pametno…

- s tem da jaz sem ful zadovoljna, da lahko dojim in da sem polno dojim( zravn gh po 12m)sem se namatrala na zacetku, da sem do tega prisla, se spomnim je se moj v prvih tednih dajal izjavo, da dojenje ni steklo… pa potem z mojim trudim je. Sem neskoncno ponosna nase.

[hayley]

- sicer ce sem lahko iskrena, jaz imam razlicne nazore glede otrok, malo vezane na trenutno pocutje, kdaj imam filing, da otrok sploh ne bi imela ali pa malo cez 30 sele, ko mi je res zelo tezko z malim.
- vecino casa imam pa filing, da osebe, zenske brez otrok, ki so malo cez 30 in starejse, da nekako zapravljajo lajf in niso na pravi poti, je neumno cakat z otroci, res ne gre zavlacevat glede otrok, je bolje imet otroke , ko nisi ze proti koncu rodnosti… tudi za eno svojo prijateljico imam tak obcutek, ki se neki premisljuje, ali bo ostala s sedanjim partnerjem ali ne… Zdaj, ce si tako preprican, da otrok sploh ne zelis, nikoli, ok, je druga.
- Ce pa samo prestavljas kdaj bi imel, se mi po vecini ne zdi v redu jih imet pozneje….

[v-e-s-n-a]

…da taki ljudje, uporni, z mocnim karakterjem, bolje pridejo skozi zivljenje, kot kaksni bolj mirni/ preplaseni.

Hehehe, tudi sama sem to že slišala. Od svoje tašče. Pa sem bila rajši tiho… ker ti močni in uporni karakterji njenih obeh sinov, jo še danes “tepeta” po glavi. In se jim ne more oz. začuda, ne zna upret. Pa tako fino je drugemu nasvete dajat (za katere je nihče ni prosil btw )

Se pa spomnim, da sem bila pri prvem otroku kot kura brez glave. Potem misliš, da boš imel pri drugem že vse upeljano in boš vedel kaj delat… wrong again (mogoče je samo lažje, ker ne ponavljaš določenih očitnih napak od prvič).

Se veselim morebitnega “športnega dne” čez vikend

Se veselim, da drug teden spokamo in šibamo… zamenjat okolje, gremo malo med ljudi… po vseh teh “ostani doma dokler se ne pozdraviš”, bo prav pasalo

[saarijarvi]

No, saj ti noben nič noče. Vse kar pišem(o) je dobronamerno.


Zavedam se, da je vsem mamam težko, in da nekatere dajejo še hujše skozi.. Ampak če pride do take grozne izčpanosti mame, da jo zaradi kričanja sliši soseda in pa skoraj cela ulica(tudi če je to bila samo šala..) potem je to zame znak, da tudi mama rabi nujen počitek in pomoč.


Kot pravim, o dojenčkih ne vem nič - zato o tem ne bom nič 'pametovala', ne skrbi... Na neko splošno vsakdanjo psihologijo pa se spoznam. Tudi moja mama je zaradi poporodne izčrpanosti in pomanjkanja pomoči na dolgi rok peklensko trpela. Ni spala in hrbet jo je konstantno bolel - In takrat ni bilo niti interneta, da bi si znala poiskati iskala nasvet ali podporo.

V tem kar pišeš ni nobenega sramu, si v nelagodni situaciji s partnerjevim urnikom in s pomanjkanjem pomoči.. Kolikor razumem, so jo ostale mamice tukaj imele - vedno. (Naj me katera popravi, če temu ni tako). Ni fora v karakterju otroka, fora je v pomoči. Jaz bi se na tvojem mestu pogovorila s partnerjem za iskanje pomoči varuške čez dan - vsaj za eno popoldne na teden, da pridem k sebi. Da se grem lahko stuširat in naspat, si dat možgane na off za kakšno uro.. To ni noben luksuz, to je za človeka in njegovo dolgoročno funkcionalnost nujno potrebno.

Če v takih situacijah na dolgi rok ignoriramo lastne potrebe (telesne in čustvene) in vedno postavljamo potrebe drugih v ospredje.. prej ali slej ne bomo imeli več kaj dati. You can't pour from an empty cup, pa to. In za moje pojme (in po lastnih družinskih izkušnjah) to kasneje vpliva tudi na odnos z otrokom.

Tako da ja, jaz osebno (spet - JAZ - ne govorim, kaj točno moraš ti narediti) bi absolutno vztrajala na tem, da dobim pomoč varuške - v kolikor ne bi bilo denarja za kaj takega, bi vztrajala, da je partner več doma z otrokom. Tudi, če na koncu mora menjati urnik, službo, whatever. Izgovorov partnerja ne bi poslušala. Kompromisi v odnosu so eno, ja - da bi pa za kričečega in nadpovprečno napornega dojenčka bila skoraj popolnoma sama in brez pomoči.. pa je drugo.

Vse se da rešiti, če se hoče - treba je samo udariti po mizi in se postaviti sam zase in za svoje potrebe. Dokler ne zaleže. Drugač nas ne bo nihče prišel rešiti.. in se bomo počasi scvrli.

No, po želji - navsezadnje je tvoje življenje in tvoj otrok, sama veš, kako in kaj. Sama veš, kaj je dobro zate in za svoje. Jaz nimam otrok, niti jih nočem, zato ti res nimam kaj pametovati glede tega.. Ampak osebno bi v vsaki situaciji delala vse v svoji moči, da si najdem pomoč - dokler je ne dobim. Pri partnerju, družini, pri prijateljih, pri znancih.. in če je ne bi dobila v tej kategoriji.. bi kontaktirala varuške, socialne delavce, zdravnike, psihologe, razne svetovalnice.. dokler nekaj ne zaleže in mi vsaj ena stvar ne pomaga olajšati situacije in duše. Tudi, če bi trajalo tedne, mesece - bi vztrajala. Tudi, če se nihče od mojih domačih ne bi strinjal - bi vztrajala. Poslušala bi sebe in svoje potrebe, ne pa druge mamice na Facebooku. Samo zato ker druge pišejo, da je vse to normalno in da pač moraš trpeti, in da bi bilo lahko huje...si jaz osebno tega ne bi pustila in pika.

Srečno!

[hayley]

- saj ce se nekdo rodi z nekim karakterjem, ne mores vplivat…
- v glavnem midva sva zaenkrat zadovoljna z otrokovim karakterjem, mislim da je bolj fora da nobene pomoci ali varstva nimam nikoli, zato mi je tezko in prebolevan smrt bliznjega po vrhu…


- ajde, ce se ti ful dogaja v Berlinu, zabav in vsega, se lahko tudi splaca uzivat in ne imet otrok zgodaj ali srednje zgodaj Samo ne zivijo vsi v Berlinu. Pa ce sam res uživas v takem načinu življenja tam.

[hayley]

- ja jaz napisem, kaj se mi je zgodilo npr eno noc, sem tudi zdaj 3 tedne doma skos z otrokom, racunamo, da bo lazje, ko gre nazaj v vrtec, je zdaj bolan in jaz na negi….

- sama nimam obcutka, da bi ze nujno rabila pomoc, da bi mogli takoj eno varusko dobit… saj potem naslednjo noc je po vsakem zbujanju takoj nazaj zaspal…
- toliko, da zahtevam, ko je moj doma, da ga ima malo se on… vec od tega zdaj ni…
- zdaj ima ravno ful na gosto sluzbo, ogromno ur v sluzbi teh 9dni..
- imam res obcutek, kolikor sem do zdaj prebrala, da je veliko mamam, starsem isto…ali podobno no, da ni nic neobicajnega kar pisem, kako so sele tisti, ki imajo financne tezave ali nevemkaksne zdravstvene tezave s sabo ali z otroci, tisti, ki imajo prizadete otroke…pri enih starsih je ful hudo, ko kaj preberem, kaj delajo 2 ali 3 letniki in da absolutno nic ne ubogajo, tepejo starse, se se dosti hujse slisi kot karkoli se meni zdaj dogaja…
- ma ni zdaj samo negativno oz da ni tako grozno, kot ko samo beres oz slisis nekoga govorit in sam se nisi izkusil imeti otrok, imas zraven tudi neko zadoscenje, da si nekaj pomembnega opravil, ko skrbis za otroka, da ima vse pomen, kar delas in da si uspešen in je rezultat v tem, kar delas vsak dan, ki je viden, imas otroka, imas druzino…

- lahko da imam kaksne probleme z jezo in bi mogla k psihoterapevtu…. Sej sem razmisljala, ce bi kdaj hodila nazaj

- da se ti dogaja, da vsak dan ne spi 3 ure sredi noci, se pa strinjam, da bi v takem primeru clovek poiskal kaksno pomoc…
- imam prijateljico, ki je enkrat pravila, da hcer ni spala ponoci, se je partner z njo ukvarjal/ igral 3 ure sredi noci, jaz nimam srca, da bi mojemu to nalozila, glede na to, kako veliko dela…. Je pa posledicno moj partner tak, da bi imel se kaksnega otroka takoj, partner od kolegice pa cist izgorel bil, da absolutno nobenega otroka se nekaj let po prvi, je enkrat pravil…
- no jaz pa za to nisem, da bi se z malim igrala sredi noci, ga raje poskusim dojit, da lezi in poskusa nazaj zaspat ne…

[v-e-s-n-a]

- saj ce se nekdo rodi z nekim karakterjem, ne mores vplivat….

Moja mlajša recimo. OMG! Močan karakter, nimaš kaj.
Mi pa pri vsem tem “pomaga” rutina. Urnik. Ko smo/sva ga enkrat osvojili, da je ona vedela kaj sledi… je bilo vse lažje.

Hahaha, moja mlajša hoče imet dojenčka doma! Ja, you wish! We don’t.
Sem ji rekla, da ima že dva doma, tista iz trgovine… pa ni preveč zadovoljna.

[saarijarvi]

- ajde, ce se ti ful dogaja v Berlinu, zabav in vsega, se lahko tudi splaca uzivat in ne imet otrok zgodaj ali srednje zgodaj Samo ne zivijo vsi v Berlinu. Pa ce sam res uživas v takem načinu življenja tam.

Mah, zabave sem že dala skozi.. me ne mikajo več toliko.. tudi v Berlinu ne bom za vedno. Jaz otrok ne bi imela ker vem, da bi mi bili prenaporni - tako da res kapo dol vsem mamicam.

Osebno imam tudi lastne družinske člane s svojimi problemi, za katere bom v prihodnosti morala nekako poskrbeti jaz (no, na nek način sem zanje skrbela že od nekdaj, tudi zdaj).. Tako da si dodatne odgovornosti v življenju preprosto ne želim. Vedno sem hotela živeti svoj lajf in dat skozi svoje 'faze', ki so me zanimale - tega si nisem hotela vzeti kljub izjemno težki družinski situaciji. Hotela sem iti ven v svet, potovati, si najti družbo in partnerja, ki bo meni pisan na kožo, se umakniti iz okolja, ki ni bilo dobro zame.. ni bilo vedno lahko, tudi jaz sem marsikakšno 'biksnila' in se določene stvari morala naučiti na zelo težek način.. tudi jaz sem dala skozi obdobja velike tesnobe, osamljenosti, velikih sprememb, zlomljenega srca.. ampak na koncu sem si vedno, za vsako situacijo našla pomoč. In zdaj mi je dobro, hvala bogu. Imeti nekoga za podporo - ali vsaj za pogovor, da te nekdo res sliši in vidi, brez obsojanja.. je zlata vredno.

Tako da ja - če boš le imela čas - terapevt zveni kot dobra opcija. Jaz sem šla nekajkrat in bom tudi še šla - sem res srečna, da je v tem res vse manj stigme in da se o teh stvareh bolj odprto govori. Imam ljudi v krogu, ki se soočajo z izpadi jeze.. terapija pomaga. Kolikor sem razumela, so jeza in kričanje enostavno neke vrste klic na pomoč, ker se človek počuti neslišanega in nevidenega.