Priznam, da... #21

[v-e-s-n-a]

^^

pri nas je tako, da otrok, če bruha ali ima drisko, 48h po zadnjem bruhanju/driski, ne sme v vrtec.

[hayley]

- ja je na zadnje bruhal ob 3h zjutraj v nedeljo in smo bili v pon doma, se mi zdi pretirano, da bi zdaj bili spet… bruha sicer veckrat, ce poje prevelike kose. Je pa ziv kot navit, da se mi zmesa od utrujenoti z njim.
- mi je bolj komot bit doma kot v sluzbi, ma ce ne gre za resno bolezen, se ne da bit skos kar doma
- je pa naporno bit teden za tednom v sluzbi, sem zdej ze skoraj/ blizu 2 meseca skos v sluzbi, ce enodnevne odsotnosti ne stejem

[hayley]

- obujam spomine na svoj lajf, ko sem ga imela..med gledanjem starih slik oz vseh slik, ki jih imam cez svoja 20a
- medtem, ko ležim na manj kot cetrtini enojnega jogija, hotla sem malo premaknit od tamalega roko, ko spi, da bi imela malo vec placa, takoj zacel cvilit
- nimam na telefonu vec starih slik, mislim, da mi je vse slo iz starega, gledam pa stare slike na enem skupinskem chatu na messengerju
- ugotavljam, da sem si najbolj kjut/ dobro zgledala pri 28 in 29, takrat sem bila najbolj suha in nastimana, po porodu tud suha, ampak samo v trenerki in brez makeupa (slike imam pa od 23 do 32) takrat sem imela tudi temne lase, ali je pa samo tako nakljucje, ker mi je vecino ljudi reklo, da mi bolj pasejo svetlejse
- zdaj sem malo zmedena, katere lase mi najbolj pasejo
- me malo skrbi, kako zgledam, ce sem se ful postarala ali kaksna sploh zgledam
- odkar sem sla v sluzbo po porodniski, imam ful izbruh mozoljev, poleg vseh vprasajev, ce zgledam starejsa v obraz… ne vem, kaj bi to bilo s temi mozolji, tako nisem imela skoraj nikoli ali pa vec kot 10 let nazaj…
- z mojim zdaj izgledava v redu na ene dveh slikah pred nosecnostjo, mislim, da ima on malo ozji obraz, ne vem, kaj se je dodatno se zredil od kar sva zacela, jaoo

- je to noro, kako je naporno z otrokom in kako nic zivlienja vec nimas in ko nimas vec spolnega zivljenja sploh
- gledam slike iz Afrike in se sprasujem o vsem, ce mi je bilo res tako hudo takrat z unim, da sem mogla nehat, cist hudo zgledajo slike in midva in razpolozenje na slikah…
- zal mi je tudi, ko sem pri starsih doma s tamalim, ko je imel 6m, v zelenju in naravi okrog hiše, ko mi se ni noben umru in ko nisem se vedela za nic hudega, nobeno bolezen, takrat je bilo se lepo
- moj bivsi pa zgleda cisto hud na tistih prastarih slikah, ki jih se imam od njega, ko je bil 22 ocutno, ce sem bila jaz 23.
- ah ni mi vsec lih, da on nic ne naredi, da bi bil kaj bolj fit
- razmisljam tud, da zgledam dobro in sproscena na enem rojstnem, ko sem bila se v tisti zelo stresni sluzbi, vem da samo en dan o rojstnem je bila ze cela nirisnica v sluzbi, ampak po drugi strani prijeten mini kolektiv in neka svoboda, zdaj pa spet mi fali malo, da nimam take domacnosti kot prej in nimam nobenega, ki bi mi bil blizu in sem bolj izgubljena sredi ogromnega kolektiva..

- sicer sva sama z malim doma, moj v sluzbi, zato to delam
- so to skupne slike iz pogovora dveh frendic, ki sta imeli otroke par let pred mano, se mi ni sanjalo, ko sem jih sicer bolj redko videla v zivo, imela pa nekaj slik njunih otrok, kako faking zajebano to je… dokler nisem sama poskusla

- mi tist iz skupnih potovanj kdaj posilja kaksne kao smesne videe ali kaj pise( ok njegov humor pa dostikrat res ni bil na moji valovni po spominu) nimam jih niti casa gledat ali odpisovat… grem zdaj za foro pogledat, kaj mi je na zadnje napisal..

- morem jutri ful zgodaj vstat… eh se spomnim, kako sem v svoji stari sluzbi, dokaj pozno hodila v sluzbo in najbolj lagano mozno prezivela jutro v tisti hisi, kjer sem bila s cimrami, vedno pila kavo ob cigaretih na terasi/ pred vrati od dnevne sobe… mi je bilo po eni strani cisto fajn/ edina sluzba res toliko stresna, da me kar stiska se zdaj, ko se spomnim.
- nisem zdaj nobenega cigareta pokadila ze dve leti, od zacetka nosecnosti… ne iz principa, ali kaksnih posebnih planov, da ne bom vec…. ampak ker nisem inela casa do sedaj..

[v-e-s-n-a]

Priznam da:

- hvala bogu ni herpes!
In baje da tudi afta ni, ker je nič ne peče ali boli. Hvala bogu tudi za to. Očitno je posledica udarca v ustnico, ko je včeraj padla na igrišču.

- se je odločila, da naredi korak naprej in nekaj poskusi. Prvič. Novega. Full ponosna nanjo!

- se veselim sobote, ko bomo navijali zanjo. In se veselim ponedeljka, ko bomo gledali njeno predstavo.
Ponosna do neba!

- sem v teh dneh pospravila mansardo, pomila okna in presortirala ter oprala poletno garderobo za mojo najmlajšo, ki nevede ponosi ogromno oblek svoje starejše sestrice
Še vedno se nisem lotila globinskega čiščenja kuhinje. Morda čez vikend ali pa kakšen deževen popoldan drug teden.

- še nisem čisto sigurna ali se veselim ali ne prihajajočega večdnevnega njenega obiska. Zna biti precej naporno, ker nisva na isti valovni…
Sem se spomnila, da moram rezervirat dejavnost

[hayley]

- mi danes moj pise zdaj popoldan, ko je ze bil v sluzbi, kako se je nevemkaj groznega zgodilo zjutraj, ko ga je pripeljal v vrtec, da zdaj ne bom vec mogla hodit zjutraj v sluzbo ampak bila doma in bom malega ob 8i peljala v vrtec. In mi ni imel nekaj casa časa pisat, kaj je videl... mi ni bilo jasno, kaj bi tako groznega tam videl al kaj bi se zgodilo… nakoncu napise, da je ob 7 uri, ko ga je oddal, je bilo v njihovi skupini / sobi okrog 20 ali 25 otrok in veliko takih, ki so bili veliki kot za v malo šolo in da eden je sedel za mizo od tamalih in imelroko v ustih in hkrati tikal s tisto roko po mizi… kjer potem tamali sedijo… je bil prav zgrozen, da ni cudno, da je tamali dosti bolan, pa nas sploh ni bil bolan razen prvi mesec…
Tako, da ja, to je bilo to…jaz sem pa mislila, kaj za vraga neverjetnega, je videl, ko ga je pripeljal… pa to sem ze prej vedela, saj sem tudi njemu povedala, da je njihova skupina sprejemna za cel vrtec, sem tudi njemu povedala… je pa res, da sama sem ga vedno oddala ali malo cez 6… ko jih je bilo samo par noter, ali pa ob 8, nikol vmesne ure, ko se ful tujih nabere v njihovi skupini…
- zdaj ocitno ne bom smela tamalega vec vozit ob 6, al bom pa hodila ob 6 v sluzbo samo, ko bo moj doma…

- sem kar malo zivcna glede dela, zadolzitev v sluzbi… potem pa pomislim, da nasprotno, ko sem imela otroka, sem bila pa zelo sproscena, nic v strahu/ zivcna, da karkoli ne bi prav naredila, pa sem cist vse sama delala z otrokom prvo leto, moj ga ni imel nic cez/ edino kar je, je meni mleko pomagal crpat, tiste par dni, ko sem ga, brez nobene pomoci, ali nasvetov kaksnih starejsih sorodnic mam, babic, tasc, sem bila cist popolnoma za vse sem sama, prvi teden po prihodu domov iz porodnisnice sem bila sama doma vec dni/ cel teden in vse sama delala in nikoli nisem kaj posebnega narobe naredila glede dojencka…. Tako, da se tolazim, da ne morem bit cist nesposobna za vsa podrocja…
- tamali je ze zaspal, preden sem mu utegnila nastimat nocno plenico, prvic ta teden je prej, vse ostale dni v tednu bil do 21 buden

- sem pogledala do konca Hrvaskega sanjskega moskega, sicer ne poznam nobenega, ki bi ga gledal. Zdaj sem pa mastersefa zacela in sem ravno prvi del skoraj do konca. Mater more bit stresno, da te snemajo in potem gledalci ocenjujejo in en in drugi sov, je v bistvu udobno/ sproščujoče iz domace postelje gledat ljudi v stresnih situacijah, ko sam nisi v tem…
- razmisljam, kaj pocet v prihodnosti, se lotit ene nove naloge, izziva, bolj na kariernem podrocju, ali ne in me to ne toliko veseli in rabim cas raje za sina in zanj in kaj drugega od hobijev/ vsakodnevnih stvari…
- pomislim, da ga ni vec veckrat na dan, na sredi sluzbe..
- ne vem se al izkoristit cas dokler sem na 6 urnem in it na kako psihoterspijo