* Že to, da nekomu, ki je empatičen, te razume ali pa te vsaj skuša razumet, da nekomu takemu, poveš... je bergla...
* Ja nič, bil sem pri spovedi, kar pomeni, da bom po nekaj letih končno lahko prejel sveto obhajilo
(evo mi,
dve bergli 
)
* Nisem šel s figo v žepu, bil sem iskren, rekel sem, da mi je to nenazadnje (bila) edina možnost, da sem vmes (zato me tako dolgo ni bilo in iz nekih razlogov nisem hotel prejemati obhajila, čeprav se mi nič ni tko narobe več zdelo

) hotel najti kompromis med denarjem in "srečo" oz. ta miselnost, da si lahk preko užitka kupiš srečo... da pač verjetno, če bi dovolj zaslužil^, se potem sploh ne bi kesal in ne bi šel k spovedi, sedaj pa dejansko ščitim sebe...
* Ker me te ženske izkoriščajo (saj vem, da vas večina tuki misli, da jaz njih - saj pač izkoriščanje je obojestransko, ampak očitno to da jaz njih me ne boli), delajo šibkega... na koncu pa kakor pri vsaki odvisnosti in drogi... si tudi brez sreče
* K sreči sem bil pri starem znancu, ki obvlada. Presenečen sem bil. Kakor da je čakal točno mene, nekoč nisi mogel tako z lahkoto k njemu. Mi vsaj +1 glede duhovnikov ni bilo treba delat
* Je rekel, da je vse v meni. Da moški kot jaz si komot lahko dobi žensko (to je zvenelo kot kompliment, torej bolje kot napisano), da se gre za to, koliko se cenim. Da če se sam ne bom cenil, me noben ne bo cenil. Simpl.
Enako mi je rekla ona s katero sem ne toliko nazaj bil na pijači in hoče iti študirat psihoterapijo.* Ja, bere se res simpl, vendar sem si sedaj samo podaljšal čas, da lahko v miru najdem psihoterapevta.
I guess.* Pač, (začasna) bergla je, obhajilo mi nekaj pomeni, kar veliko čutim, še sam ne vem kaj vse. Recimo, da imam nekaj motivacije za adventni čas.
* Potem pa ko bom
horny se verjetno komot zavrtim nazaj, vprašanje je samo kako daleč. Ampak trajalo je leta, da sem ponovno spoznal, da nisem srečen, da ne bom srečen in sem probal še 1x. Tudi to je nekaj.
* Tudi me prav zanima kako se bom "upiral" tem mojim "stalnim". Sicer občasno jamram, da me itak nobena ne kontaktira, če me ne bo, bo lažje.
* Nekoč sem bil del tega razkola, ki je bil nedavno ali mora biti psihoterapevt vsaj klinični psiholog, ali je vseeno. Sedaj se navezujem na razmišljanje o hayley.
* Jaz mislim, da tisti h kateremu bom šel mora razumeti oz. mi pomagati vsaj glede teh občutkov zavrnitev, neprivlačnosti, dejtinga, osamljenosti, težav z odnosi (torej od partnerskih do družine do prijateljev / "prijateljev")... in verjetno mora kar nekaj vedeti o odvisnosti od seksa glede na to, da sem čez to to začel kompenzirat
* In je dejansko, če to razume, popolnoma vseeno ali je klinični psiholog al ni
* Ne vem pa če se kateri oglašuje s tem. Moram pogledati malo kar je napisala hayley.
^Tudi glede posla bi se dejansko lahko gnal služit več, tvegat do onemoglosti. Ampak če dejansko razmišljamo imam službo, ki sem jo vedno želel imeti. Nič mi ne manjka, razen viška denarja. Torej moj problem ni v mojem poslu, problem je da nimam sreče drugje. Morda bi res bilo bolj produktivno oz. lažje da svojo energijo usmerim v to, da (za)služim (še) več, kakor pa da se spoprijemam oz. bolj slabo spoprijemam s stvarmi, ki mi ne grejo.
* Aja pa še to. Če bi bil zares veren in če je naša vera dejansko ta prava, edina ta prava, bi sedaj moral v zakramentih dobiti toliko moči, da bi very simpl presegel te svoje probleme. Oz. bi mi vera vsaj pravega (psiho)terapevta morala prinesti na pot. Al pa prijateljsko oporo. We'll see
"Tema je tvoja svetloba.
Tvoje omejitve so tvoje iskanje." (Rumi, 42)