Priznam da...20#

[mmm]

* No jaz pa opažam, da in general precenjujem situacijo...

* Pretiravam

*^ Torej drugim pripišem več moči kakor je dejansko imajo oz. situacijo vidim bolj črno kakor je.

* En prijatelj me je ful pozitivno presenetil, pa sem mislil da sva "skregana" oz. da mi je neki zameril... saj po mojem mi je, ampak očitno je dost bolj flegma kakor sem sam

* Nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha.

^ No zdaj to je skoraj res. Vseeno sem jo 2x v lajfu kar fajn fasal. 1x so me ornk pretepli (ironično, samo 1x v lajfu sem bil udeležen v pretepu in takrat je blo grozljivo ), 1x se mi pa tudi ni sanjalo, da se bo vse skupaj odvilo točno tisti dan - na način na kakršen se je

* Pa Ljubljana res ni (več?) varna. Vsaj kraji obstajajo kjer ni. Ne vem ob vseh ponočevanjih sem se kar varnega počutil v LJ, no ta teden sem imel v enem dnevu 2 situaciji, sicer reagiral sem preventivno-paranoično, hvala Bogu, da sem Boljše pravi čas se umaknit/"zbežat" oz. malo hitreje (od)hodit, kakor pa da se (spet?) kaj zaplete.

* Moram še natrenirat svoj run. Sem v "paniki" skoraj izsilil en avto in se zabil v voznico v Mercedesu Pa ni bilo nič. Samo 2 tipa na sosednji strani ceste mi nista bila všeč, ker nekaj ur pred tem, ko sem prečkal tisti del, me je en tip gnjavil oz. ogovarjal, še eno par pa jih je čudno bulilo vame. Mogoče so v moji novi sexy torbici videli (lahek) plen

* No OK, teh uličnih situacij ne znam oceniti. Samo opažam, da ni OK sam hoditi okrog (niti po LJ). To mi je tudi sedaj in general zadržek glede mojih (nadaljnjih) potovanj. Praviloma mi je kot moškemu ql, samo nikoli ne veš kdaj bo kdo v tebi videl plen oz. se bo prej spravil nate, ker si sam tam.

* Ampak v teh vsakodnevnih situacijah z ljudmi s katerimi imam opravka... pa pretiravam. Tako glede njihovih reakcij, kakor glede njihove moči. Ni dobro (so)ljudi podcenjevati, če jih precenjuješ pa tudi izpadeš butasto al pa nesposobno...

* Se še moram velik stvari naučit. Ta nova prijateljica mi pravi, da sem avtist^ in me kar prepričuje, da je to moj problem zaznavanja okolice. Jaz sicer menim, da kar dobro zaznavam zadeve, samo lahko bi se še kaj izboljšal glede tega. Glede na to, da bi rad delal z ljudmi na dolgi rok, da u bistvu mi delo z ljudmi daje neko zadovoljstvo, bi moral te veščine nekak izboljšati

^ U bistvu ji ne zamerim, ker imam pri njej oz. od nje zastonj psihoterapijo... oz. prijateljsko psihoterapijo... saj najdražjo večerjo od normalnega dejtinga sem plačal njej, samo eni sugarbabe sem plačal dražjo restavracijo... ampak zna pa dobro skuhati in komaj čakam, da se potrudi in mi pripravi pojedino. Ker to je pa priceless, če ti skuha kdo, ki zna (dobro) kuhati

* Drugače mi nikoli ni noben diagnosticiral avtizma. Če sem je to res še ena nesposobnost zdravstva. Saj ne bom vedel verjetno nikoli, ali sem, ampak določene osebnostne značilnosti imam naravnane proti avtizmu - me je prijateljica kar prepričala. Kar me ne moti. Ker pač vsak je kakršen je in ko se u bistvu začneš razumet, je to neke vrste odrešenje in ne stigma. "Avtizem" bi lahko pojasnil te težave, ki jih imam v social interakcijah in posledično potem moje nezadovoljstvo z "izplenom" iz medosebnih odnosov

* Ampak po drugi strani pa se res začnem sprejemati in sem letos precej bolj miren kakor npr. pred 1 letom, 2 letoma... upam samo, da se mi še ta zadnji zdravstveni zaplet do konca uredi in sem zmagal (do naslednjega zapleta; leta pač)

[hayley]

- se po moje bolj zdaj ukvarjajo z avtizmi in raznimi bolezni, pred leti se noben s tem ni ukvarjal. Js sem tudi zase mislna, da imam malo proti avtizmu nagnjenost.
- zdaj po raznih fb skupinah so mame tako panicne, da sprasujejo na veliko, ce otrok malo bolj miga s prsti ali krozi z zapestji, ce so to znaki avtizma

- sem pa zato bila toliko nezahteven dojencek, ker sem menda bila skos tiho in nikoli skoraj jokala

- me od vsega dalec najbolj skrbi bolezen enega starsa, ce bo sploh zdrzal do zdravljenja in ce bo zdravljenje kaj pomagalo.
- to je katastrofa v enih ustanovah, moj se je sel kregat oz zatezit na upravo te zdravstvene ustanove, da so pohiteli z dodelitvijo zdravnika in datumom pregleda, cene se zdaj ne bi
- bolezen mu je ugotovila osebna zdravnica, 3 mesece pred ugotovitvijo je bil pri specialistu, ki na rentgenu ni nicesar videl, ceprav pri razsirjeni obliki bolezni bi seveda bilo kaj za videt na rentgenu.
- to je tudi sranje, ce so dolge cakalne dobe za k specialistu in gres k enemu, ki ima kratko cakalno dobo, Jo ima z razlogom - ker je zanic.

- mi je kar grozno v tem novem stanovanju, posebej vceraj zvecer, ko sem prvic bila tu. Sem se miljokrat bolj domace pocutila, kjer sva zivela prej. Ker imam tudi daljne sorodnike iz tiste regije, pa sluzbeno sem bila velikokrat tam in vsec mi je bilo, da je bilo stanovsnje razen kuhinjskega pulta in elektronske kuhinjske opreme ter kopalnice - prazno in delno smo nekaj svojega prinesli, v glavnem novega pohistva, delno je bilo malo praznejse stanovanje, kar je meni vsec.
- tukaj mi ni vsec starejsa oprema in dekoracija, sploh zavese v spalnici, nocne lucke … ampak moj pravi, da bomo tu 1 leto ali malo vec kot eno leto in za to obdobje se ne bi splacalo najemati praznega stanovanja in potem svojega kupovati.
- tudi v mestu smo bili prej in zdaj ne

- tudi Ljubljane sem se odvadila, vceraj sem prvic po porodu peljala skozi Lj, bogve zakaj, tako me je gugl peljal, namesto obvoznice.

- bi bila na primorskem, ma moj ne zeli, tako da ocitno ne bomo ziveli na primrskem in ne bomo vlagali v popravilo tiste hise

- bi si tud jaz zelela it na koncert, na kaksno potovanje.. eni bi sli tudi z dojenckom kamorkoli, moj je neki zatezen glede tega kam z dojenckom it

- ze tako je obseden, kaj mali lahko je, jogurti, mlecni izdelki ne smejo bit itl , grskega ali Hr izvora ocitno

- je sranje z nepremicninami, ce bi zelel bit v hisi ali kaksni dobri lokaciji ali imet nekaj, kar je nasploh zazeljeno, je seveda toliko vecje povprasevanje in tam cene vse nabite.. no ali pa za gradit, kar se ne spoznam cisto kako je s tem..

- mali je danes zaspal, za svoj prvi dnevni pocitek, tokrat na prepognjenem kovtru na tleh, po dojenju, prvic, preprosto zakonska postelja ni varna, se zacne takoj kobacat po postelji, ko se zbudi in takoj skoci oz pade dol, 3x je ze do zdaj. Ta postelja tu je pa se visja od tiste moje doma

- sva oba bolj nekaj srednjega zadovoljna s stanovanjem oz z razmerjem cene in stanovanja, ampak preprosto prenaporno je bilo hoditi z dojenckom na oglede, pri vecini ogledov sem se sama mogla se peljat do ogleda in moj je prisel posebej. Smo imeli za vsak ogled okrog 1 uro in pol voznje do lokacije, ce ni bilo guzve na cesti. Na koncu smo bili na 6 ogledih vsega skupaj in smo ze imeli dovolj.

- ponudbe so vse drage, zelo malo izbire na netu, sploh podrocje, kjer smo mi iskali je zelo drago
- dejansko je tezko imeti familjo in svoje stanovanje, dom, ce ne delas na tem ze nekje vsaj od 20 leta in nisi niti sel studirat ampak ze od zacetka imel fokus na delanju druzine in bivanju za to druzino. Pol kar naenkrat strest iz rokava bivalisce za familjo, je tezko.

- sem malega prvic dala v avtosedez, dobro da ga nisem prej, ker sem vzela rabljen avtosedez, ki nima naklonov in mali ni dobro, da prevec sedi navpicno oz pri manjsi starosti kot je zdaj ne bi bilo dobro.

- eh to vidis koliko se moj ukvarja z otrokom, ker ima idejo, da bi imel vsaj 3.
- vem, da od prijateljice moz, ki je menda veliko mogel tudi sam delati s tamalo, je bil okrog 1 let so se prej tako sit in utrujen, da je rekel, da je en otrok dovolj in se vsaj 3 leta ne bi imel naslednjega.
- ne vem a kupiti prenosno posteljico, ce bi bil cez dan kaksno minuto v njej, da ga ni treba gledat skos ali ne… najraje bi jo, za vsak slicaj da mamo nekaj, pa ceprav ne bo zelel nic biti notri

[Sarissima]

- ne vem a kupiti prenosno posteljico, ce bi bil cez dan kaksno minuto v njej, da ga ni treba gledat skos ali ne… najraje bi jo, za vsak slicaj da mamo nekaj, pa ceprav ne bo zelel nic biti notri

Moja osebna preferenca je potovalna posteljica za vse potrebe. Naša je noter nonstop že skor od rojstva in sploh noče v večjo posteljo, čeprav smo ji ponudili da kupimo novo večjo fensi Montessori hiško. Tudi za mlajše je zakon ker ne tlačijo nogic in rokic ven skozi ograjo, manj robov za se udarit ko se premetavajo ponoči... in ko so navajeni spat v njej jo lahko flikneš s sabo v avto kamorkoli greš in otrok spi isto kot doma, vse diši 'po domu'.
Pa ne rabiš miljon kosov baby pohištva, je to to.
Aja pa če boš kupovala, kupi model z vratci, da lahko otrok samostojno hodi ven in noter (ko je za to zrel).


- izgleda obetavno tale potencialna nepremičnina. Ko bi se le vse ok izteklo z mnenji in dovoljenji!
- sta se po več letih zveze razšla dva prijatelja. po pravici ne vem kaj naj si o vsem skupaj mislim, kako se bodo sedaj spremenile dinamike v družbi... uradno sta si sicer 'vzela nekaj časa zase' ampak ona se je izselila v garsonjero v LJ, tako da mislim da je to to... ful jo bom pogrešala, do sedaj smo bili praktično sosedje, zdaj pa tako
- so vse te življenjske prelomnice (poroka, nepremičnina, otrok, bolezen...) res intenzivna preizkušnja za vezo.
- malo sem melanholična in nerazpoložena (kljub pozitivnemu izidu sestanka zjutraj)

[mmm]

@hayley:

* Zdaj se po mojem več ukvarjajo z "lažjimi" avtizmi, avtizmi so že dolgo znani. Saj lahko da ta prijateljica nima pojma, ampak me je pa usmerila v vseeno določene smeri. Lahko imam samo določene avtistične osebnostne lastnosti, poleg paranoidnih...
* Mislim, da mi kot ogledalo/feedback koristi, to je glavno

* Glede tega. Kar sem jaz težil doktorjem, kakor tvoj, so se vsi samo postavili v obrambno držo. Samo OK, tvoj je doktor, pa morda je bolj takten.

* Sva pa zdaj našla nek balans z osebno zdravnico, mislim da mi je en problem vendarle rešila (hvaležen ), mal se je sprostila ob meni... čeprav je tudi letos fajn falila eno diagnozo
* So mi že v zdravstvenem domu ponudili drugo zdravnico, pa mislim, da me obstoječa ne bi hotla spustit

* Saj vemo. Kdor se krega, se tudi ljubi

* Glede čakalnih vrst imaš prav, tisti ki jih nimajo al so strokovno podn, al pa osebnostno podn. Po mojem me je pred 2-3 leti en ornk zafrknil, ker ni opazil neke osnovne pomanjkljivosti... letos pa sem tudi na čudaka naletel, čeprav strokovno ni naredil nobene napake.
* Samo samoplačniški tudi hitro postavijo mejo oz. meje in rečejo da se z nečim ne bi ukvarjali, tudi če bi dobivali denar za kontrole in bi jaz bil zarad njih bolj miren, me bojo raje "odpustili". Ne vem kako je z zdravstvom v tujini, verjetno bom prej ali slej šel h kakemu specialistu v tujini. V Sloveniji tudi če plačaš, ni obravnava neki ful boljša. Seveda odvisno je od zdravnika in ustanove, ampak večinoma sem razočaran.
* Morda sem malo hipohondrično naravnan in hočem mal več pojasnjevanj in da si mal več časa vzamejo zame. Tega pač ne dobim.

* Me je pa zadnja "šugarbejb" usmerila na Snapchat in zdele kar nekaj dodajam folk po Snapchatu in mislim da mi kar gre... večinoma zadanem punce čez 30, čeprav me je ona spraševala kako to da mam Snapchat pr svojih letih... no saj ga nism uporabljal
* Po mojem mam tukaj več potenciala, ker je pač nek "blind" chat, kjer je gor velik folka in ne rabiš tistega Tinder slikovnega impressiona v štartu, ampak se lahk probaš z "blind chatom" ujet.

* Ker recimo tuki ste mi neke bolj kompleksne chate svetovali, se ta hip ne spomnim, tisto je že too much complicated.

* Saj na koncu se mi gre itak samo za seks, če se bova seksualno ujela, bo to bistvo zveze, ostalo bova že neki definirala... pač ta prjatelca ima 100 plusov al pa še več, ima tudi nekaj minusov... sam je pač shit... pač predpogoj je da je sexy, saj dopuščam možnost, da mi še rata, ampak na prvo žogico mi pač ni (bla)

* Pač za bivšo sem vedno govoril da je (bla) smart & sexy, pa se mi zdi, da me zadnje leto do nje seksualno mineva... kar ni OK, ker že za njo so govorili, da me vizualno presega in kako to da je sploh z mano... zdele pa očitno ciljam še višje

* Če me je seks pokvaril, bom pa pač samski. Pri 40ih še ni problem, se navajam... ne vem kako bo pozneje

[Firestorm]

-sem prejšnji dan delala neko kombinacijo kognitivno-meditativnih vaj (sem kar sama malo pokombinirala) in sem se razjokala ko majhen otrok. se mi zdi, da sem zelo globoko do neke še neodkrite boleče vsebine prišla. do nečesa, kar sem sicer vedela, da je tam, ampak ne v takšnem obsegu. človek misli, da se pozna, pa na koncu ugotoviš, da so še vedno mnogi kotički, ki jih nisi pometel
-sva se končno uspela dobiti in je res izjemen
-kaj vse zna, kakšne zgodbe mi ma za povedat, kje vse je že bil in kaj vse doživel, ... jaz sem bila kar mal in awe, tolk mi ga je bilo fino poslušat
-pa tako je bil pozoren, skrben, gentleman
-itak je še ful zgodaj, prezgodaj za rečt karkoli za ziher, vedno je možnost, da se stvari sfižijo, pa da je na koncu pravi obraz nekaj čisto drugega, ampak za enkrat je bilo res lepo
-bi rada dala možnost in videla, kam bo to šlo
-všeč mi je, da ima ful strasti in čustev v sebi in da mu to ni težko pokazat
-pa noro dobro se poljublja, kar je meni vedno bilo pomembno, glede na to, da je to nekaj, kar lahko ure in ure počnem
-mislim, da naju tudi druži neka skupna travmatična vsebina, njegova sicer bolj izrazita od moje, ampak naju je pa oblikovalo v isto smer
-že sedaj vidim, da imava oba anksiozno navezanost, kar tudi zna bit recept za katastrofo
-ampak dobro, bom klišejsko dala času čas, pa da vidim, kako se bodo stvari razpletale
-odkar imam avto, so stvari res lažje v smislu dosegljivosti, neodvisnosti in prikladnosti
-sem pa morala močno močno it čez svoj strah pred vožnjo
-se mi zdi, da je vsakič, ko se usedem za volan, malce lažje
-pljuča me pa še vedno zajebavajo, ampak pomoje ne bodo nič novega našli. mislim, da so pač zjebana od covida in pljučnic.

[hayley]

- sem bila vceraj prvic po porodu v Lj, zvecer smo bili 5 odraslih, od tega dva tujca, moz od kolegice in niegova sestra prisla na obsik v Slo, 2 dojencka oz malcka, kar do 10 zvecer ali se malo cez, od mojega je to itak taobicsjna ura, da gre ob 22 spat

- mah ko rece kaj takega, kar mi ni vsec ali ko se kaj kregava, si prav mislim, da bivsi pa kaj takega ne bi izjavil ali bi drugace ravnal… sem kdaj v dvomih, ce ne bi bilo bolje, ce bi ostala z njim. Ampak ne ven, takrat mi je bil dolgocasen, kot da je apaticen za vse… glede otovanj me je motilo, da ni hotel nikoli nikamor it, ker naj bi inel tako hude tezave s slabostjo… ne vem niti kako opisat in se zdaj nisem sigurna ali je dobro da sem sla naprej ali ne… vidim, da pa je bila velika navezanost med nama in tudi ljubezen…. Ceprav sem imela dvome takrat, ali se vidim dolgorocno z njim oz ce se vidim pri starosti cez 30 z njim… ampak ne znam si razlozit kako in zakaj in katera odlocitev je pravilna se vedno…

- sem imela pri vec ljudeh metuljcke v zivljenju, ampak mislim, da najbolj intenzivne pri tem, ki sem ga spoznala tu, prek neta, ko je kdaj se obiskoval to spletno stran in kaj pisal.

- se spomnim kako sva kak cvekala in kadila pred mojo prejsnjo hiso, kjer sem bila s cimrami.

- nimas vec take brezskrbnosti, ko imas otroka, ceprav sem takrat pa imela tudi veliko psihicnega stresa od sluzbe, ki ga zdaj nimam…

- ja da ne govorim, da seks je zdaj cist brezveze po, ne ves kdaj se bo zacel otrok dret, nisi tolk sproscen… danes je hotel on nekaj zacet, je mali takoj se iz sosednje sobe prikobacal in se postavil na noge ob posteljo, da je pol obraza mu gledalo nad posteljo… jah ce ni celo lazje seksat, ko je se manjsi dojencek, ko se samo lezi in joce v najslabsem priemru, kot potem ko je vecji…

- ah bi mogoce bilo fajn kaj kadit po daljsem casu, ceprav ze od zacetka nosecnosti nisem, imqm zdaj kar malo slabo vest kupiti cigarete
- da moj je nekaj siten in zatezen zadnji cas se toliko bolj…nasploh ni flegmaticen karakter kot kaksen drug s katerim sem prej bila..

- je drugace mali ekstra druzaben dojencek, maha na veliko in vriska proti tamalemu od kolegice, ki je 6 mesecev starejsi od njega, od kolegice je pa bolj zadrzan do otork in se kar malo proc obrne. Pa vse hoce pogrist, vceraj je na hitro z obema rokama prijel roko od tamalega od kolegice in jo vlekel proti sebi proti ustom, da bi ga ugriznil verjetno… vse rad pogrize.

[hayley]

- ne vem a kupiti prenosno posteljico, ce bi bil cez dan kaksno minuto v njej, da ga ni treba gledat skos ali ne… najraje bi jo, za vsak slicaj da mamo nekaj, pa ceprav ne bo zelel nic biti notri

Moja osebna preferenca je potovalna posteljica za vse potrebe. Naša je noter nonstop že skor od rojstva in sploh noče v večjo posteljo, čeprav smo ji ponudili da kupimo novo večjo fensi Montessori hiško. Tudi za mlajše je zakon ker ne tlačijo nogic in rokic ven skozi ograjo, manj robov za se udarit ko se premetavajo ponoči... in ko so navajeni spat v njej jo lahko flikneš s sabo v avto kamorkoli greš in otrok spi isto kot doma, vse diši 'po domu'.
Pa ne rabiš miljon kosov baby pohištva, je to to.
Aja pa če boš kupovala, kupi model z vratci, da lahko otrok samostojno hodi ven in noter (ko je za to zrel).

Saj nas noce pa spati nikjer drugje kot zraven mene oz sploh ne obstaja nobenega nacina, da bi zaspal kot med dojenjem, ko jaz zraven njega lezim.
Je spal do 6m v svoji, potem se je zacel zbujat na 1 uro ponoci ene 3 mesece in v tem casu sem ga vedno bolj pogosto dajala v svojo posteljo, dokler ni samo v moji postelj ispal. Ker ce mores 4+X ponoci dojit, je pa res miljonkrat lazje da spita v isti postelji, kot vsakic vstajat iz postelje, odpirat luc in ga dvigovat in dajat v posteljico…
Sem mislna neko prenosni al kajpodobnega, da ga lahko malo cez dan noter odlozis, da ga ne bi bilo treba skos gledat, alpa samo da mas psihicno bolj obcutek da imas opcijo, da ga lahko das cez dan noter, ce bi bilo treba,ceprav pol nic ne rabis.
Zarnkrat pa imamo samo obposteljno, ki jo morm nest pospravit, ker itak mu je premajhna in samo na zakonski oz na moji enojni, ko sem pri starsih spi. Za cez noc nimam pa niti zelje ga kam drugat za zdej dat in vstajat sredi noci iz postelje, ko se prebudi in hoce jest.

[hayley]

- beh morem en stol nabavit za malga še za k mojim staršem, to je res že nevzdržno da ga od začetka hranjenja do zdaj samo jaz v svojem naročju hraniim. Sovražim to hranjenje dojenčka. En stol je pa še zapakiran, ker sem ga mogla shranit, da ga bomo v naše stanovnje peljali.
- Sploh ne vem a meni zdaj dela kartica za plačevanje po netu ali ne, nikoli nisem (novih) stvari sploh kupovala prek neta. Mogoče bom malo pogledla še za rabljene.

- mali končno zaspal, 1x je avtomatično zaspal 2 uri po jutranjem bujenju, zdaj pa še dopoldan bolj težko zaspi ali celo ne kdaj.

- sama doma danes, vsi v zdr ustanovah, smo sicer še pri starših

- mi gre on blazno na živce, na sploh je preperljiv in tečen človek, še moja mama to potrdila. Danes sem še vedno jezna od izjave, da naj pazim na malega pa nevemkaj vse delam, ker sem sama doma... halo, kaj ga kdo drug kdaj pazi, ko nisem sama doma, ne pomnim, da bi ga kdo imel več kot za par minut v kosu kdaj. Zadnji mesec ali 2 ga celo malo več moja mama pestva, ma nikoli da bi ga pazila in jaz bila kje drugje...

- bomo verjetno šli na vikend še z enim parom, ki so moji prjatli, ker on noče it sam z mano na tisti vikend več očitno. To je tako res vse kontra kot kdo drug, s katerim sem prej bla skupaj.

[hayley]

- se sprasujem, ce si manj utrujen, ce imas otroka v dvajsetih ali malo cez 20, kot pri 30 ihh

- js imam sebe pri 30 oz 31, za nadpovprecno fizicno pripravljeno, ampak otrok me ful zmatra samo glede fizicnega napora, non stop dvigovati gor in dol in premikati 10 kg nekam…, cel dan ga gledati in spremljati, nositi, hraniti…ne vem, kako zmorejo kaksne v slabsi fizicni pripravljenosti vse to.. moras biti prav atlet, da si skos v pogonu, ali ie toliko kec v letih, da imas vec energije v 20ih, ne vem…
- pa moj se spi ful malo cez dan, max 1x v dnevu da spi Po 1 uro, se to zadnji cas, prej niti eno uro ni oz se to ne zdaj vsak dan

- sem krepana se od teh tezkih kosil od moje mame, ko js kuhan sem manj utrujena od hrane

[hayley]

- koncno prisla do kave in zajtrka danes
- smo zdaj 2. V nasem stanovanju in mali joce non stop celi dan vceraj, dobesedno, kosilo sem naredila, parkrat v dnevu nekaj pojedla, razen tega niti minute ne casa ne enrgije da bi kaj razpakirala, cel dan samo jok in ukvarjanje z otrokom

- smo meli sicer ze 3. Dan spanja v novem stanovanju neko cudno prigodo, da se nam je dobesedno strop sredi noci nad posteljo porusil na glavo oz omet. Imam jaz praske oz ureznine po celu in nosu, onadva nic oz za otroka sem po pol dneva sele ugotovila, da neko prasko, ki jo ima v koticku ust je najbrz od tega…

- moj je koncno sestavil stol, tako da prvic v lajfu imam otroski stol za hranjenje, ce ne stejem tistega v apartmaju v itl
- smo bili oz smo malo v dilemi, ce bi mogli drugo stanovanje poiskat, ampak ponudba grozna no, razen ce imas vsaj 1500e plus stroske moznost dat za najemnino… Ima pa tudi moj take kriterije, da ne dobimo poceni stanovanja za to; obvezno 2 parkir placa, vsaj se ena soba, kjer bo imel on plac zase, ne dvosobno, d aje spalnica in dnevna 2 sobi… pa da ni blok in samo stanovanje, ampak da ce je le mozno na tak nacin, d aimas vsaj delcek trave se zase nekje…

- sla gledat na net objave in nic niso sle cene dol ne,odkar smo mi iskali, ne vem ce niso sle se gor, vidla eno smesno bedno stanovsnje, dobesedno pod zemljo, kletno, dvosobno za 750e, dvosobna meaning samo spalnica in dnevna v istem prostoru kot kuhinja ali malo loceno, po 1000… vec takih…

- noce zdaj on na vikend, ker ima probleme s sosedom tam, pa ze tako menda ni nek ljubitelj HR. ..Bi ze sel, ne da prav noce, ma ne mudi se mu it takoj, ko ima proste dni, zdaj bo slo ze kar nekaj njegovih prostih dni mimo, ko smo doma oz se vozimo iz hise starsev do nasega in prevazamo stvari…
- jaz pa nekako posebej ne uzivam v morju, ker mi tam blizu niso vsec plaze, pa z otrokom se morem non stop ukvarjat, ne morem v miru lezat pri morju/brat/ se kopat… nic od tega…

- mal razmisljam o prihodnosti, bi si zelela kaj potovat, z enim ali dvema otrokoma zraven, ce je ze treba. Nismo lih toliko mladi, da bi lahko cakali ene 6 let preden si omislimo drugega, posebi on ne. Njemu se pa zdaj naenkrat ne da nevemkam hodit oz potovat, bi pa imel 3 otroke. Jaz sem zdaj skorajda stoprocentna, da sta mi 2 maksimum. Tako, da bo treba malo se sporazumet tle, ne more bit po njegovo oz srednjo pot neki ubrat..

- razmisljam tudi, ce bi hodila se naprej k psihoterapevtki
- upam, da bo slo tatu kaj na bolje in bo pomagalo to novo zdravilo. Ima zdaj zdravnico, ki je bila sosolka od mojega. Koncno nam je uspelo, da smo sli v ustanovo kamor smo zeleli it, pa v tisti prejsnji ga sploh niso zdravili, po treh mesecih od ugotovljene bolezni, te kar umret pustijo ocitno…

- gremo ali danes zvecer ali jutri zjutraj nazaj do mojih
- mi je bil bolj vsec vikend od bivsega pa se pes si lahko sel do morja

- nepremicnine, da si samksa zenska z otrokom, pa sploh grozno, kako lahko to placujes… ze sama brez otroka bi js tezko placevala… sem vidla vec takih objav v zadnjem casu, da zenske iscejo nepremicnino zase, ker so sli narazen.

[mayaeb]

- sem imela očitno preveč načrtov glede poletja

- najprej sta tamaledva zakuhala v tej vročini, zdaj pa še jaz z virusno pljučnico. Še dobro, da je vsaj v stanovanju hladno.
Sem imela varstvo za jutri zmenjeno, da bi šla za par ur na sup. Padlo v vodo. No ampak mogoče bom že brez vročine in bi vseeno šla..

- se je večji ponoči 2x polulal v posteljo spet, prvič sem še preoblekla vse, drugič samo še njega in je šel na kavč spati. Vse počaka. Samo upam, da ne bo imel kakšnega vnetja mehurja, ker ni ravno običajno, da se polula.

- mi je tako, noro, ker je ena kolegica precej blizu nas kupila parcelo in imata že gradbeno za hišo. Nonstop sprašujeta kdo nam je kaj delal si nisem mislila, da bo šla v ta del slo. Menda ju je mir očaral, delata pa večinoma od doma.

- sta šla tudi 2 kolega narazen oz.ni še uradno. Z otrokoma se je odselila in že 2 meseca ločeno živijo. Kar šok ampak v končni fazi, če se ne razumeš, bolje tako.
Hitro se izgubiš ob vseh obveznostih, življenje pa kar leti mimo.

- tudi jaz pogrešam čas v dvoje. Je že veliko vredno, če lahko zvečer v miru v atriju kaj spijeva in klepetava. Da nihče ne vpije zraven mami in pleza po meni

- izbira vtičnic in stikal omg. Brez problema. Problem pa nastane, ko mi tista katera so mi padla v oči ne pašejo k stilu pohištva, ki si ga želim. In potem težim mojemu naj on odloči, ce mi na koncu ne bo ok, bo lahko on kriv

- ful nekih malih odločitev, ki na koncu tvorijo celoto. Najprej se zdijo nepomembne ampak sploh niso.

- sem se en dan spraševala zakaj si delam delo in shranjujem viške zelenjave in sadja. Če bi gledal na ceno se niti približno ne splača ampak ja, vsaj veš kaj poješ in vsaj nek del hrane je lahko pozimi tudi domač. Ne vse umetno in predelano.

[hayley]

- nas hodi spat ob 22 in nikoli nimava casa zvecer zase. Pa se to zaspi, ce jaz ob njem spim, traja kaksne pol ure ali vec, da neha plezat po meni, se umiri in koncno zaspi
- zaspi pa ob 22 ze od rojstva. Tudi takrat sem ga mogla ze od kaksne 18 po ene 3x ali 4 x ali veckrat zaporedoma dojit( in flasko dat prvi mesec do dva), da je sele enkrat po nevemkoliko casa prijelo, da je zaspal
- mi je pa v zadnjih mesecih obcasno, redko, zaspal ob 18/19/20 in se potem cel vecer do nekje polnoci zbujal na vsake pol ure ali eno uro v joku z zaprtimi ocmi in vsakic se je dojil, tako da tisto tudi ni dosti bolje…

- je pomagalo trenutno v avtu, da smo odprli radjo, da je nehal jokat in zaspal … ter klimo povecali( ter enkrat smo se ustavili zarad joka)
- je malemu zadnje dni ful zanimivo, da dela z glavo levo in desno kot ‘ne’, vcasih se rece zraven ne

- je omg fuuul, fuuul lazje ga hranit odkar ima stol, 1% truda v primerjavi s tistim, ko sem ga mogla jaz v narocju skos, ampak do pred kratkim sploh ni sedel sam, oz se zdaj ne oz se zdaj se sam ne posede in ga ni dobro dajati sedet cene, tako da je ze to bil razlog da nismo, ceprav smo tudi pozno narocili stol in cakali potem se na selitev..

- nisva se nikamor sla sama ali sploh bila kadarkoli sama z mojim od poroda naprej, otrok tudi podnevi spi bolj minimalno ze od rojstva, nikoli ne spi po vec ur v kosu cez dan

[hayley]

- sva prejšnji dan, kake 2 dni nazaj šla do dedka in babice oz. očeta od mojega in njegove žene... je moj rekel, da gremo tja, da ga bo vsaj on eno uro v dnevu dedek držal... smo na zadnje bili pri njem 2 ali 3 mesece nazaj, ko je mel mali 6.-7. mesecev in nazaj zdaj... nič si nismo odpočili, da bi ga držal, ker se je po novem pa ves čas drl, ko ga je želel držat... prav proti koncu obiska je malo boljše bilo..

- so mi rekli njegovi starši, da menda mi bo bolj naporno, če bom še 3 mesece več z njim doma... ampak kaj čem... baje da pa tudi v skandinavskih državah imajo po 15 mesecev porodniške... sam da je zadnji del manj plačan, če se odločiš podaljšat al nekaj takšnega...

- pa v nemčiji imajo možnost, da te ne morejo odpustit do 3 leta, lahko ostane doma na neplačanem dopustu in ti šparajo plac v službi, da prideš nazaj, je pa baje v Nemčiji veliko olajšav za družine finančno, da plačajo ogromno manj davka v primerjavi s samskimi oz pari brez otrok... da se že skoraj splača oz je čisto izvedljivo, da eden v paru ne dela...

- zdaj pa ne vem, kdaj je tisti višek napornosti.... a je v obdobju nekje 12-15 mesecev še huje kot pri 9 mesecih. Jaz bi rekla, da je pri 9 mesecih najbolj naporno do zdaj, čeprav spat je začel bolje, ampak se pa dviga skos (celi, dan, nobena igrača, nič gane zaposli)na dve nogi in pada in skos ga je treba gledat, česar pred 9 meseci ni delal...

- zdej pa že dolgo,skoraj kakšne 3 tedne nismo dobili nobenega novega zoba
- sem včeraj prič brala knjigo, po daljšem času, samo par krajših poglavij, zdaj pri njegovih cca 9,5 mesecih, nazadnje sem jo pa pred njegovimi 6m. Nekak mi je ratalo malo, ko je on spal in malo kar ga je moj držal.
- celo se mi zdi, da zdaj boljše razumem to psihološko knjigo oz mi je lažje berljiva kot, ko sem jo na zadnje brala par mesecev nazaj.

[Firestorm]

-sva spet dva polna dneva preživela skupaj in mi je vedno bolj všeč
-prav nekako se mi je usedel v srce
-če bi še naprej vse šlo tako kot do sedaj, bi si res mislila, da je bilo vredno toliko časa čakati na takšnega človeka
-sva si v nekaterih interesih zelo različna, kar mi je super. on uči mene novih stvari in jaz njega.
-v vseh pomembnih stvareh (o katerih sva do sedaj govorila) pa imava iste vrednote in nazore
-topim se zraven, ko mi umakne lase s čela, pa me gleda, kot da še ni videl boljšega bitja od mene
-pa ko me ponoči boža čez hrbet tako na rahlo, da komaj čutim, ampak mi grejo še vedno vse dlake pokonci
-z nobenim od mojih bivših se še nisem tako počutila. niti takoj na začetku, v honeymoon fazi.
-pa tudi fizično mi je res privlačen.
-sva delila že kar dosti zelo osebnih stvari, pa se niti enkrat nisem počutila kot da ne morem povedati.
-če bova tole nadaljevala, bova pomoje zelo morala paziti, da se ne začeva zlivati, ampak da še vedno vsak od naju ohranja neko avtonomnost.
-oba težko čakava konec poletja, ker oba sovraživa vročino
-že 2 tedna skupaj me boli glava, ker se sploh ne morem ohladiti
-sem kuža kar k staršem peljala, ker bi ga tule v LJ pomoje kap zadela. niti dihati se ne da.
-kje je moj hladen, svež jesenski zrak
-sva se s sestro kar zapeli za eno stvar in seveda jaz po starem odreagiram s pasivno agresijo, namesto da bi res vse ven dala
-sam ko pri njej se mi zdi, da žal res ne bi nikamor prišli, ker je zelo težko odprta za drug zorni kot

[mmm]

* Da pač je morje res narejeno za v dvoje oz. vsaj za biti z nekom in da letos sem se tega nekak celo uspel zavedati in sem glede na to, da sem to imel ozaveščeno in čutil, preživel še kar lep dopust

* Spodbudilo me je pa pisanje Firestorm in ko sem v nekem petitnem pet zvezdičnem hotelu, gledal lepe mlade pare, kako lepo so zaljubljeni... se jih je na daleč videlo.

* Torej, poleg tega da se kopajo v kešu, da dobro zgledajo... so očitno ljudje na morju (vsaj nekateri) tudi zaljubljeni

* Bi rekel, da je to najlepši mogoč dopust.

* Žal pa pri sebi ne verjamem, da sem se še zmožen zaljubiti

* Zaljubljenost se sicer povezuje z ranjenostjo, ampak tudi ko mogoče malo bolj čutim kako svojo prijateljico, ki je imela že kar nekaj moških... mislim, da oba imava enaki problem. Preveč je bilo partnerjev, da bi si lahko enega zbral in se vanj zaljubil

* Tako da bi rekel, da to da se ne zaljubiš ne pomeni vedno, da si strong oz. imaš razumsko vse prečiščeno, ampak morda pomeni tudi, da si jih imel preveč