Priznam da...20#

[hayley]

Mi je ravno napisal D aje pogoj za sprejem/prijavo na specializacijo tudi opravljanje teh spb Oz hiv, hepatitisi testiranj in od takrat naprej se morajo skozi testirat 1x na dve leti. Če se s čim okužijo jim grozi odvzem licence.

Tako da se očitno ni nikjer lagal/izmisljeval.

Sama sem pa nekje že v preteklosti zasledila, da mladi zdravniki, ki želijo na specializacijo ne smejo imeti kartoteke na psihiatriji. Tako, da gotovo je več takih strožjih pogojev, ki jim moraš zdravstveno zadostiti, da lahko greš opravljati specializacijo in si kasneje zdravnik/specialist.

[mmm]

Kaj pa je/pomeni kartoteka na psihiatriji?

Se ravno spominjam ene kolegice iz zacetka faksa, ki je studirala medicino, hitro zbolela, se potem prepisala

Ampak mislim da se ni obremenjevala sedaj s tem da ne bo sla k zdravniku, ker ne sme imeti kartoteke. Tako hudo pa tudi ne sme biti, vsak lahk kdaj zboli, glavno da se pobere nazaj

[hayley]

Da si bil psihiatrično zdravljen, če si pa imel kakšen poskus samomora pa menda sploh ne smeš nobene specializacije naprej.
Neki prispevki so bili, kako se študenti medicine pritožujejo, da imajo težek študij, so pod velikimi psihičnimi obremenitvami, a hkrati ne smejo imeti antidepresivov ali kakšnih zdravil, ker bi vplivalo na njihovo nadaljnjo kariero.. nekaj bežno se spomnim, da sem brala o tem..

[mmm]

Bi bila pa kar huda ce to da je nekdo kdaj jemal antidepresive pomeni, da ne sme opravljat zdravniskega poklica. Baje pa da zdravniki pozneje ful uporabljajo ta zdravila, z njimi si pomagajo tudi pri tezavah zaradi "izgorelosti" ker so toliko preobremenjeni v sluzbi.
Tak da bi bolj rekel, hayley, da se tokrat motis


Za antidepresive so nekoc bolj govorili da zmrzujejo custva, empatiji, delajo iz cloveka rastlino... in lahko da je problematicno ce je psihoterapevt na njih medtem ko izvaja terapije, ali pac?

[hayley]

Verjemi, kar hočeš.. Ampak to zdaj trenutno res ni moja skrb ( razen tega da se mi lahko smilijo ljudje v tem položaju), sem samo odgovorila na tisto, da sem 'naivna, ker mi je rekel, da se je moral testirati za spb zaradi poklica..'

[hayley]

- Ful prehitro je šel teden, premalo naredila v službi, pa neke bolj kege, čustvene pretrese sva imela v pon in tor, js danes komaj e spravila s postelje, ko bi lahko že bila v službbi, on me kliče ob neki dopoldanski uri, jaz cela povožena iz postelje se oglašam..
- terapevtka je šla ful hitro ta teden, ma nič kaj takšnega prav pametnega se ne spomnem, da bi mi rekla nazaj, samo takrat sem bila še dobre volje, potem po njej so se neke dileme in teme začele odpirat

- ful razmišljam o osebnem živjenju in partnerjih. O bivšem, K... in se mi zdi, da imam samo jaz napačno predstvo o tem, kako naj bi zgledalo parnterstvo? In sem takrat imela preveč idealizirao predstvao, da more bit vse v redu in sem premalo vztrajala v odnosu in bi se samo mogla bolj potrudit in ostat skupaj. Ali je mogoče pa resnično bil nek vzrok, da nista meni ustrezala, ma se mi zdi, da bolj ne, da sem jaz kriva.. Moj bivšij e bil ful resen in je že tam pri 21 želel resno zvzeo in ostat skupaj s punco s katero bi bil, jaz pa ne, daleč od tega, očitno... in me je začelo vse preveč dolgočasit po par letih.. Pri K pa ne vem, kriva vest me je dajala več čas očitno zaradi bivšega.. pa mogoče da mi je manjkalo čustvene bližine in več (globjega) pogovora

- ta zdaj zna biti zajedljiv, ma mogoče se delno niti ne zaveda, kako zelo kritičen izpade... po drugi strani se pa zna zelo lepo pogovarjat, veliko bolj kot ostali do zdaj bi lahko rekla oz. meni zna lepše razložit, povedat stvari..
- mi je še terapevtka rekla, da sem zdaj očitno dobila to kar sem hotela, da bi imela nekoga, ki bi se pogovarjal bolj.. ma zdaj imam pa spet druge stvari, ki me motijo, na katere prej sploh pomislna nisem pri kom drugem.. ampak ja, se bo treba sprijaznit z enim...

- je tudi on rekel, da je videl, da ga pri vsaki kaj moti in da na neki točki se moreš sprijaznit s tem kar dobiš, z dobrim in slabim. In se mi zdi, da je pri meni isto, da sem pri vsakem, če ne takoj, pa čez čas videla pomanjkljivosti in sem zaradi tistega mislila (vsaj za bivšega in K lahko to rečem. Za svojega 1. fanta sem pa 100% prepričana, da sem zadovoljna z dejstvom, da sva prekinila, čeprav se mi je kasneje smilil zaradi njegovih problemov), da ni to to, da bom dobila nekoga ki ne bo imel tistih ta negativnejših stvari oz stvari, ki me motijo, ma potem vidiš, da vsak ima drugačne, neke nove dobre in nove slabše/ manj všečne lastnosti..
- Je baje moje novoleto darilo že prispelo do njega, lol.
- drugače sem js ful slaba z darili. Pri mojem love languageu so darila na zadnjem mestu, če nisem celo 0% dobila za to vrsto. Lani ali pred par leti, mi je test dal rezultat, da je moj love language physical touch, letos, ko sem reševala, sem dobila tisto stvar, da nekdo neke aktivnosti, naloge opravi zate, ti pomaga z opravili.. s 40%, potem nekje 27% dotik in vsi stali love languagi pa bolj malo..
- za njegovega ne vem v bistvu
- sem za foro še enkrat rešila test, rezultat Acts of service 37%, Physical touch 30%, 20% words of affirmation, 13% quality time, 0% gifts

[slovenc79]

priznam,

- da me hayley spominja na enga poba ki ga treniram. naredi eno stvar, pa dela milijon analiz iz tega, ker bi rad po bližnjicah popolno tehniko in visoke rezultate čimprej in s čim manj treningi. ampak tako žal ne gre.
- da sem imel danes super dan, en odličen uspeh
- da sem zadnje čase bolj aktiven, še telovadit sem začel malo bolj pogosto
- da čutim energijo, motivacijo in me zelo veseli, da jo, sem prav pogrešal te občutke. in zdi se mi, da se to zgodi ravno takrat, ko te življenje zasuje z nekimi obveznostmi, izzivi, ki bi se jim sicer lahko izognil, ampak s tem otežil drugim.. potem, ko pa to izpolneš in dobiš še pohvale, pa bi kar še delal. kakšen dan pavze pa seveda mora bit, za telo, še bolj pa za psiho.
- da bi se mogoče začel ukvarjati z jogo
- da obožujem take preproste oblike sproščanja, take male stvari, hobije, ki se jih nikoli ne morem naveličat.
- da me pa vedno prešinjajo misli, kako lepo bi bilo to deliti še z nekom.
- da kar se daril tiče, imam ful praktičen pogled na to - kupim, če imam kakšno dobro idejo, če ne pa kakšno malenkost, najraje užitno, na kateri se ne nabira prah. si sploh ne predstavljam, da bi za koga kupoval kičaste in neuporabne bedarije, še večja groza mi pa je, če to nekdo meni daje. za svoj RD v bistvu ne maram na široko govoriti ravno iz teh razlogov.

[hayley]

-vsak vidi v drugih, kar ima sam v sebi, tako da se mogoče se ti greš bližnjic, če se ti zdi, da imam jaz kakšne bližnjice.. Sploh pa ne vem o Katri temi mojega življenja zdaj govoriš, se z več področji nekako matram, čeprav imam fokus najbolj na enem.
- js sebe vidim kot delavno in vztrajno, ne kot. Da bi se šla bližnjice. Tudi shujšala sem recimo 20kg, ko sem zaradi prehranj. Motenj veliko teže v kratkem času pridobila in Pri takih stvareh moreš imet trd karakter in vztrajnost, ne gre z bližnjicami..

-sva midva prejšnji vikend zjutraj tudi delala jogo, smao da js delam po mojih videih, njegova snobovska dušica pa je rekla D ajs delam neko skomercializirano verzijo joge in da bo on svojo delal. Tako da sva vsak svoje, ampak en zraven druzga, na sred dnevne, thank god cimra naju ni zmotila vmes, ker bi bil kar čuden prizor , je pa prišla noter potem čisto na koncu..
Po moje se boji da bi mu dala kaj preveč težkega, ker imam večinoma nek miks joge in vadbe ali pa hitrejše joge..

[Firestorm]

-prejšnji dan me je nekaj tako štihnilo med lopaticami, da sem mislila, da me bo konec. me je že par dni prej matralo, pa mi je sestra naredila akupunkturo in je malo popustilo. potem 3 dni kasneje se je pa nekaj bednega v službi dogajalo in sem prav čutila, kako me je zadaj zategovati začelo. do zaključka telefonskega pogovora sem imela tako kepo zadaj, da sploh vratu ne morem več premaknit normalno.
-poskušam ugotovit, če bi me lahko danes kdo vzel na hitro masažo
-nikoli ne hodim na masaže, ker ful ne maram, da se me tujci dotikajo, ampak trenutno niti normalno ne morem funkcionirati.
-se dogajajo dobre in slabe stvari.
sem si en manjši trip za december uredila, na hitro in spontano. nikakor nova lokacija, ampak vsekakor takšna, ki ima v mojem srcu in duši res posebno mesto
-ne morem verjeti, da je že toliko let od zadnjega obiska
-bi se za naslednjih 14 dni samo nekam zavlekla, pila kavo, brala kakšno dobro knjigo in odklopila zunanji svet.
-ko bi vsaj lahko.

[slovenc79]

-vsak vidi v drugih, kar ima sam v sebi, tako da se mogoče se ti greš bližnjic, če se ti zdi, da imam jaz kakšne bližnjice.. Sploh pa ne vem o Katri temi mojega življenja zdaj govoriš, se z več področji nekako matram, čeprav imam fokus najbolj na enem.
- js sebe vidim kot delavno in vztrajno, ne kot. Da bi se šla bližnjice. Tudi shujšala sem recimo 20kg, ko sem zaradi prehranj. Motenj veliko teže v kratkem času pridobila in Pri takih stvareh moreš imet trd karakter in vztrajnost, ne gre z bližnjicami..

bolj sem mislil v smislu analiziranja in sekiranja glede vsega, namesto da sprejmeš, da so stvari take kot so, da se vsega ne da (takoj) imet, in se prepustiš. ob vseh teh čustvenih naporih ki se jih vidi v tvojih priznanjih, mi je čudno, da sploh še lahko funkcioniraš.

[hayley]

- Meni tako delajo možgani, ne morem pomagat, T i tega zelo ne razumeš, to so zame bolj kot asociacije, tok misli, ne da bi načrtno tako razmišljala in analizirala.
A to je kao že za zdravila, dejansko sploh ne vem kaj je anksioznst, depresija ali panični napadi in če kaj od tega imam... Za moje starše je vse, kar se ne počutiš ok, razvajenost vedno bila ..ne vem kako sploh ljudje zase lahko vejo, da nekaj imajo, mogoče pa potem nimam vseeno nič, ker če ne bi vedla.

- ampak ravno sem dobila tudi asociacijo, da če jaz ne bi imela tako močnega občutka krivde, po hrani, verjetno sploh ne bi mi uspelo shujšat nikoli, po drugi strani imam pa zelo močen občutek krivde zaradi bivšega, ki me mori. Tudi kako veš, da imaš PTSD ne vem, mojemu bivšemu so ga diagnostiicrali ker so mu zaradi glavobola slikali možgane, ker so se bali da nima kakšnega raka še na možgane razširjenega.
Dejansko da bi imela kakšne vidne napade navzven nikoli nimam, si niti ne predstavljam kako bi to izgledalo. Se mi pa še vedno vrti film v glavi glede določenih dogodkov na bivšega, ok mogoče je to še čisto normalno...

- imam pa stresno službo (samo to imai tak tudi dosti ljudi), meni, manj druženja s prijatelji in zlo mal dopusta do zdaj in mi to vpliva na psiho, da se malo manj sproščeno počutim.. ampak ne tolk, da ne bi mogla naprej.
- Ful je jeba ker če imaš nek stresni/ travmatični dogodek nekak skos moreš delat, tisto malo dopusta kar imaš, ne moreš si res odpočit al prit k sebi, čeprav jaz zdaj delam malo manj oz se manj trudim kot sem se kakšne pol leta, leto nazaj..

- Aja in glede sekiranj, jaz tako vidim da vsak posameznik je sam odgovoren za svoje življenje, ali ima službo, koliko ima delovnih izkušenj, ali ima družino ali ne, v koliko dobri fizični pripravljenosti je.. in zato se sekiram ker morem sama neki nrdit na teh podrčjih, če samo čakaš, pustiš da bo kar bo, pol si naenkrat čez 40 brez vsega.. Jaz tako gledam na to.

- Sem pa drugače zadovoljna, da sem tega novega človeka spoznala, do zdaj deluje še vse v redu. Kar ne morem verjet, da se to dogaja po eni strani.. K mi tinder po eni strani sploh ni bil/ ni všeč, če bi samo svoj občutek poslušala ali sledila temu, kaj mi je prijetno, verjetno ne bi šla na tinder. Ma sem se malo samo sebe prisilila, da nekaj novega provam..

[slovenc79]

no, to se mi zdi res žalostno, da te za korake naprej v življenju motivirajo stres, občutek krivde in drugi pritiski. jaz mislim da je bistveno boljše in bolj zdravo biti debelejši oz. imet nekaj nezdravih navad, pa zadovoljen, kot pa imet idealne kile, pa zamorjen zaradi občutkov krivde.
glede na to da hodiš k psihologinji, očitno čutiš da nekaj ni ok oz. si želiš nekaj izboljšat.

drugače pa ne obstaja samo nenehno sekiranje in popolna apatija. gre se za to, da če se zasuješ s kupi nekih izzivov v življenju naenkrat in ne veš kje imaš rep in kje glavo, te to psihično tako ubije, da na koncu ne dosežeš ničesar. jaz si ne predstavljam, da bi skušal naenkrat predelat 3 bivše in hkrati še delat na odnosu z nekom novim, kdo je sploh tega zmožen?
no, temu, da si pod konstantnim pritiskom glede tega kaj vse moraš naredit in doživet do tega in tega leta starosti, ne vem, kako bi se lahko drugače reklo kot panika. svet se ne bo podrl, tudi če nečesa v življenju nikoli ne doživiš.

a ni boljše, če si v dobri fizični kondiciji zato, ker se najdeš v nekem športu/aktivnosti, v kateri uživaš, namesto da to počneš zaradi sekiranja, da moraš tok in tok kil izgubit? isto je s službo - saj to ne rabi biti mučenje, so službe v kateri najdeš svoj smisel in dejansko uživaš v delu. isto z družino, noben ne pravi da jo "moraš" imet in da se bo svet podrl, če je nimaš, pa niti partnerja ne. gre se za to da v družini vidiš neke vrednote, ki te zadovoljujejo.

jaz bi na tvojem mestu razmislil, kakšen vpliv imajo nate starši in ali je vso to sekiranje zato, da izpolneš svoje želje ali zato, da izpolneš njihova pričakovanja, zahteve, se jim skušaš dokazati?

me pa veseli da si šla čez trmo upiranja tinderju (ki ga ima ful ljudi, čeprav sploh niti ne vejo, kakšen točno je, imajo samo prepričanje "tinder je za plehke fukfehtarje" in se ne premaknejo s tega), pa spoznala nekoga, ki ti je všeč

[hayley]

Verjetno nisi bral mojih objav do zdaj, moj glavni razlog za terapevtko je bil žalovanje zaradi prekinitve odnosa z bivšim in zaradi njegove bolezni raka, pri njegovih 27 letih, ki je tudi mene zelo pretresla, poleg tega mi pa zaradi zamere ni želel sploh sporočati kakšno je njegovo zdr stanje med in po zdravljenju, poleg tega sem pa tudi sama imela nekaj rakov v družini, mamina sestra je umrla še pri dokaj zgodnji starosti. Tudi zdaj naprej se pa pogovarjam večinoma o tem, da mi pomaga dok onca preboleti bivšega in se znebiti občutka krivde glede njega ter na splošno o ljubezenskih odnosih. To je glavna tema, ker načeloma moraš izbrati samo eno temo, ne smeš menjavati med eno in drugo, tako, da čeprav imam še kaj drugega, služba, kariera skrbi, se za zdaj samo o tem pogovarjam.


Drugače na svojo zeleno težo sem že prišla pri svojih 26 letih, zdaj sem 29, zdaj sem pa se dodatnih 8 kil zgubila zaradi zlo dinamičnega življenja očitno. Je mogoče drugače, cce veš da si pridobil večji težo zaradi mentalnih težav, prehranjevalnih motenj, kot če bi bil od vedno mal težji. Prehod na težo pred problemi jemlješ kot neko zmago nad premagano prehranjevalni motnjo in premagani mi psihičnimi tezavami/ stanjem. Vem D aje nekatere stvari očitno zelo težko razumet, če nekdo sam ni bil v tem. In seveda a poleg tega, da ne bom preveč glumila, mi je seveda hudo vizualno izgledati tako, da sem si všeč. Vredno vsakega truda in se več.

Glede partnerja, je že skor 1 leto in pol kar nimam stikov z bivšim, jaz mu pišem ga kontaktirsm, ampak on noče nič nazaj, in je dosti. In pravo osebo tudi ne najdeš ravno tako enostavno ali za vsakim vogalom, je v bistvu zelo dragoceno, pa se že skoraj 1 leto delam s terapevtko na svojih problemih, zato ne bi rada prekinila z zdajšnjim tudi če nimam vsega rrazresenega ali me še vedno kaj mori od prej. Je pa bil moj namen samo pogledat na tinder, ne kar nekoga novega najt, tako da to je kar nenačrtovano se zgodilo.

Imam tudi občutek da sem že toliko stara, da nimam časa več na pretek. Potem, ko kdo od bližnjih resno zboli, dobiš pa se drugačno percepcijo časa.

[hayley]

- glede tindra je čisto kul, ampak jaz čutim da sem mogla veliko časa in energije, ki bi jo sicer dala za službo, vzet in se posveti temu tindru in gledat tm gor in odpisovat folku, se dobivat. Jaz to čutim kot neke vrste delo Oz sem zelo zavestno energijo, ki bi jo sicer usmerila drugam, v službo bolj, dala v ta tinder in spoznavanje in bolj na ljubezensko področje. Moreš imet res kar čas za to Oz si ga zavestno vzet, da nekaj novega narediš v tej partnerski, ljubezenski smeri. Je pa ful lažje za ženske ker je ful več tipov gor kot žensk menda.
- drugače mi je tudi ta s katerim se zdaj dobivam povedal, da je to čist najbolj razširjena oblika spoznavanja v tujini, da se 50% ali več parov spozna preko interneta, ker ko nisi več študent in ne hodiš več toliko ven, drugače ne moreš. Ali sicer spoznaš v službi ali kakšni skupni prijatelji, kjer pa ni nujno da je dovolj izbire ali pa je malo nerodno se s sodelavci zapletat..
-baje da naj bi bilo tudi videt, da je od začetka korone naprej več bolj običajnih punc gor, prej pa kaj bi bile bolj takšne k iso samo iskale pozornost Al kakšni Ig modeli..
-drugače je tinder tudi fajn za si nahajpat smaozavest, ker res ogromno tipov, piše, te pomatcha, od tega vsaj po slikah jih še polovico ali več zgleda vizualno boljših kot si sam (sploh js sm mela nek doseg, da mi je še ogromno Italijanov in Avstrijcev zraven prišlo) Tle je res ful lažje bit ženska.

-tisto od družine mi malo čudno pišeš, kaj sem kje napisala da je nocem imet Al kaj dafak. Pa se po splavu, ki sem ga jaz imela te prime se toliko bolj imet nazaj otroke Oz bit nazaj noseč, kot prej. Kar se tiče službe, dajem prednost drugim stvarem pred službo, sploh zadnji čas. Na vec stvareh hkrati ne zmorem delat, sem malo defekt na ali kaj, ne vem, tudi če bi želela in sluzba pač ni prioriteta, ampak druge stvari. Se vedno pa rabim mesečni dohodek in se preživljat, tako da lih odpovedi ne morem dat.

[žveplenka]

priznam da:
- bi jaz tud hotla met tok odvečnega časa da bi lahko takole analizirala svoje lajf pa ga nimam
- mi tok na kup letijo vse stvari zasebno, poslovno, uresničujem svoje sanje, ambicije...nimam pa niti časa da bi uživala v vseh stvareh... da bi bla ponosna na svoj dosežek...ki res ni mali..nevem ubistvu ne dojemam da se vse skupaj dogaja
-po drugi strani sem žalostna ker se na eni strani stvari postavljajo na drugi podirajo in zakaj bi bil na koncu koncev srečen
- mi pa vsi govorijo da kak dosežek je to glede na moja leta da nisem niti 30 in mi je uspel kar mi je
-mogoče bom čez čas dojela...upam