Priznam da...20#

[emanuela]

-veselim se dopusta, obenem pa upa, da bosta obe do takrat zdravi. Smo pa podrli rekord, tri tedne neprekinjeno v vrtcu ,
-včasih si potiho mislim, če je čisto ok, da nimam nobene prijateljice, ki bi bila mama. Potem pa se priključim izbiri darila za vzgojiteljice in me mine. Te besede ne uporabim pogosto, ampak to je res kokošnjak, no.
-potem si včasih mislim tudi, da bi si želela biti tista tiha, mila, ženstvena ženska. Ampak ne gre. Imam vseeno predolg jezik.
-priznam, da sem odkar sem naredila čistko v odnosih mirnejša. Sicer sem ostala brez 3/4 žlahte, ampak so zato ostali tisti, ki štejejo. Sem odrasla in kot odrasla sem postavila meje. Pa če ne zaradi sebe, zaradi otrok. Pa to ne pomeni, da sem se z vsemi skregala ali kaj podobnega, samo nekako...nehala sem hoditi tja, od koder sem prišla domov znervirana.
-zadnjič sem si vzela čas zase in si šla nabavit nekaj cot-po dolgem, dolgem času. Dejansko mi je mami dala v roke gotovino, rekla idi, pa si kupi nekaj za oblečt, pa da ne boš spet za male kupovala. Ok, hvala mami, spet sem se počutila kot najstnica, ki ji je mama dala denar za cote ,
-moj staroselec (pes) je praznoval 15 let. Spi, je, se pride pocartat, nalaja psičko in gre nazaj spat. Pravi stari stric. Čez kak mesec ga čaka puljenje zob, da še ga tega odrešimo, ker niso več za nikamor.
-je sestra rezervirala ženski vikend oddih na naši obali. Tri babnice, vlak, hotel. Mislim, sploh ne vem na kak način se naj spakiram za na vlak. Planinski nahrbtnik? Večja torba? No, zato nisem za backpacking variante. Ker za mali dve spakiram vse in še več, potem pa sem pri sebi adijo.

[mmm]

* Mal se mi čustva začenjajo odpirati, mi je prijetno
* Sem bil potem z ono na dejtu ta vikend (v prejšnjih priznanjih sem rekel, da (morda?) ne grem, ampak kdo mi bo še verjel ), danes bi imel možnost iti drugič z njo, pa sem jo preložil, ker... vidim, da je itak neodločena oz. vprašanje kaj sploh išče. Morda zlobno oz. nečustveno od mene, ampak se mi zdi, da morda celo enega od sponzorjev - čeprav me je po Tinderju našla - zdej me svet že pozna
* Ali pa si ne zaupam (samozavest), ker zgleda precej bolje od večine žensk, ki sodijo v moj doseg
* No sej nimam težav s tem, če sem končno primeren (tudi) za sponzorja u bistvu mi laska
* Sem pa morda žleht in ni lepo tako razmišljanje, ker na prvem dejtu res ni čist nič želela od mene. Zelo skromna je bila.

* Razlog, da sem jo preložil, je nedolžen kontakt ene druge, ki jo malo bolj poznam od te popolne Tinder neznanke. Mi je všeč? Mi postaja všeč? Se zaljubljam? Vidim neke vzorce kako je, ko se ženska zanima zate, primerjam s tem kako se je bivša vedla do mene.
* Rabil bi iti v novo zaljubljenost, to bi me verjetno rešilo, vsaj za nekaj časa
* Me je pa seveda tudi strah, da bo ta (oz. katerakoli naslednja) zaljubljenost nesrečna. Kar podoživljam svoje travme od my first love, pa nekaj nama je na začetku celo šlo, potem pa... žal še vedno doživljam tudi tako, da me je ona spravila na psihiatrijo. Največji trigger mi je naredila ta zaljubljenost. Ne vem, če sem to sploh kaj predelal, še bivša je bila ljubosumna, ko je slišala kolk sem se v tisto zaljubil, ker v njo se pač nisem do te mere.
* Saj vem, da ona ni nič kriva, da sem jaz bil čist zjeban že od prej in sem to dal ven čez zaljubljenost, sam morda bi pa moral čustveno to predelati

* Glavno, ne morem reči, da mi gre slabo. Razen, da se končno zavedam, da nisem inteligenten (hayley hvala - inteligentni ne govorijo, da so inteligentni), ker se šele sedaj zavedam, da plešem slabo. Da nima smisla iz mene delati (dobrega) plesalca, da bi o tem moral razmišljati v OŠ/SŠ in vsako leto pred tem letom. Ne bom pa (zaenkrat) zaradi tega menjaval hobija. Bom vztrajal v tem, mogoče bom 1x postal vsaj povprečen ali pa vsaj blizu tega
* Ne vem kaj je s Tinderjevimi algoritmi, ampak očitno je (večkratni) izbris aplikacije bil slaba ideja. Sedaj se mi rating popravlja, dobivam like-e in trenutno niti nimam plačljive verzije. Od (ponovnega) izbrisa do sedaj je bil potreben čas, da sem se nazaj dvignil, taktično pač odkrivam svoje like-e in iz vljudnosti z njimi govorim, kar mi prinaša "moč" - boljši rating. Pa zadnje čase sem tudi bolj prijazen Sem vmes mislil izbrisati ta account in narediti novega, login based on Facebook account, bi morda bil v štartu boljše rangiran, ampak mislim, da ni potrebe.

* No zdaj si itak želim, da se s tole znanko mal bolj poveževa. Ne, ne bom je vabil na pijačo, ker mislim, da me bo zavrnila. A sem zaradi tega sanjač? Ne vem, mislim da še ni čas, da ne moreš kar takoj vabit na pijačo. Nisem povsem njen tip, ampak se mi zdi, da se mehča zraven mene, tako kakor ona ni ženska mojih sanj, ampak mislim, da bi šlo z njo. Moral bi jo seveda bolje spoznati.
* Ne vem, če katera razume. Rabim mogoče mal spodbude pa zato pišem to Imam prijatelja pri katerem je trajalo, zdaj je pa njegova žena. Mogoče bi ga moral poklicati
* Druga stvar je, da ne vem koliko simpatije (kolegialne naklonjenost) sploh še kdo do mene tukaj ima, v kolikor jo je kdaj sploh kdo imel. Torej pišem, ker želim nase pritegniti pozitivno energijo, da se nama mal premakne (v zaljubljenost)
(se tudi zavedam, da morda kdo tukaj mi pa ne privošči sploh punce, ker misli, da jo bom samo prizadel - ampak večina tukaj ne razmišlja/čuti tako slabo tudi ne)

[mmm]

x2

Hecam se. Bom moral skapirati, da tole ni za sem, da s takimi moram na psihoterapijo.

[Sarissima]

- Čakam da mi odpiše kolegica, juuuuj, skačem v krogu od navdušenja že odkar sem videla njen IG story. Mislim da prihaja domoooov! (naj mi bo odpuščeno da sem v vsej tej noriji pozabila kdaj prihaja). Komaj čakam da jo vidim, ma že rezerviran kavč za 1 teden pri nas
- Juj komaj čakam plažo, gin & tonic zvečer, sončkanje pred hiško navsezgodaj zjutraj ko je še prijetno hladno. V soboto smo bili prvič to sezono v morju in je billo krasno
- Gledam z optimizmom naprej
- Danes sem nameravala pospravit celo bajto (mi je odpeljal moj voziček in nosilko v službo ) pa kot kaže bo bebica sitkana. Moram ležat z njo pri igračkah da je zadovoljna.
- Naredit moram plan za kolegov piknik - obljubila sem namreč da pripravim sladice, in po failu lansko leto, ko mi je zmanjkalo časa za kaj bolj advanced kot par peciv iz pleha, bi rada letos naredila proper sladki kotiček, vključno z instagram papirnatimi slamicami, servietki, dekoracijami in gin tonicom z bezgom in meto v steklenem self serve loncu.
- It's summer bitchessss

[mayaeb]

- priznam, da je zelo očitno, da ima jutrišnji mlaj že danes veliko vpliva na ljudi
- se mi zdi, da sem prav dobre volje odkar skoraj vsak dan spim vsaj 4ure v kosu ponoči
- kar naenkrat je vse tako ok postalo, ne vem, morda pač traja, da se navadiš novega načina življenja. Nimam pojma.
- smo šli prvič skupaj z letalom, za 1.obletnico, za teden dni na Menorko
- večinoma je bilo v stilu vse 4 od sebe in nekaj takih manjših izletov
- v bistvu otoka do takrat, ko sem izvedla kam gremo nisem poznala, ker je bilo rezervirano smo pač šli
- en dan smo šli na neko plažo, cca 30min hoje, mi smo rabili dobro urco, vmes naredila ogromno fotk + koleno je bilo treba pazit. Prelepa narava in kar tko srečaš prikupne želvice. Plaža in razgledi, lepši kot na fotkah na googlu.
- z vremenom smo imeli srečo, ker še ni bilo neke vročine. Turistov tudi še ni bilo veliko, po mnenju domačinom smo ujeli nek zadnji termin preden se začne naval.
- kar sem vidla lahko rečem, da je res lep otok in defenitivno bomo še enkrat šli tja, da ga bolj raziščemo, ker je ogromno stvari za pogledati.
- res sem vesela, da smo šli, presenetljivo je bilo nad pričakovanji
- nosilka se je super obnesla, čeprav se mi zdi 1h tako max.naenkrat. Ne vem kako je to kaj ok za daljše zadeve. Predvidevam, da se pri višjih temp.mini prav kuha noter. Je praktična ampak ne v vseh primerih.
- me je kolegica vprašala, če bom njena priča na poroki. Itak me je tako šokirala z vprašanjem, da sem jo pozabila vprašati kakšna pričakovanja ima, pri čem ji lahko pomagam.
- imam ta teden obletnico valete, se še nisem odločila, če bom šla, nekaj let že nisem šla.

[hayley]

- je bla dns služba, raznašaje češenj okol, terapevt, prijavljanje za cepljenja, sodelavc pride še v kratkem do mene, iskanje slik od pošaporta

- odštevam že do dopusta, v večini se pokriva z dopustom šefa
- bom še dva dneva službeno v Minhnu pred dopustom

[Ash.]

-včasih si potiho mislim, če je čisto ok, da nimam nobene prijateljice, ki bi bila mama. Potem pa se priključim izbiri darila za vzgojiteljice in me mine. Te besede ne uporabim pogosto, ampak to je res kokošnjak, no.

To me je spomnilo na eno kolegico - pravi, da z otrokoma se da vse potrpet, ampak da največji križ pri vsem so pa bully mamice pa kakšne (pre)pametne vzgojiteljice. Si s šolanjem na domu (ki itak ni dovoljeno v vseh državah) nekateri verjetno prihranijo marsikatero tegobo.

---

- Sem danes posodo po pomoti pomivala z nekim čistilnim sredstvom za obleke Embalaža je zgledala čisto kot od pomivalnega sredstva in full majhna. Potem sem ugotovila, da imam to še od enega potovanja, kao praktična majhna steklenička za na pot.
- Sem presenečena, da se nisem prehladila včeraj, ker sva pomoje bila od 6-8ih še na plaži in je bil full močan veter. Ampak je prov pasalo.
- Naslednji dopust bo pa že z novo kamero in se noro veselim.

[Sarissima]

-včasih si potiho mislim, če je čisto ok, da nimam nobene prijateljice, ki bi bila mama. Potem pa se priključim izbiri darila za vzgojiteljice in me mine. Te besede ne uporabim pogosto, ampak to je res kokošnjak, no.

To me je spomnilo na eno kolegico - pravi, da z otrokoma se da vse potrpet, ampak da največji križ pri vsem so pa bully mamice pa kakšne (pre)pametne vzgojiteljice.

Moj bog, militantne mamice so najhujše. Pa ko da ne vejo da je kak dan že preživet z otrokom dosti velik uspeh, potem pa rabim še poslušat litanije o kupljenih kašicah, prezgodnjem prehodu v športni del vozička, nevarnostih vožnje z avtosedežem obrnjenim naprej, prehitro posedanje, premalo siljenja na kravice, joška v flaška večna debata .........................................

"To se bo vse dolgoročno poznalo na zdravju otroka". Bitch please, moja mati je z uvajanjem hrane začela in končala z banano in albert keksi. Ko sem skapirala kako se odpira usta in zakaj, sem jedla isto hrano ko vsi ostali. Avto sedež? Ko sem zaspala so me odložili spat na zadnje sedeže. Hrbet me boli ker nismo meli anatomskih vozičkov in 36 točkovne podpore? A to da ko škampi zviti sedimo po 10+ ur za mizo/računalnikom pa nima nobene veze?

Ja, vsak hoče najboljše svojemu otroku. Hvalabogu. Ampak pusti tuje otroke pri faking miru če te noben nič ne vpraša

[Firestorm]

-mi ne pašejo te ful visoke temperature. bi z veseljem imela cca 10 stopinj manj
-je res težko v službi zadnje čase. ogromno stresa, tesnobe in pritiska, zaradi česar potem tudi slabo spim, ker sploh ne morem izklopit možganov ponoči.
- sem dobila priporočene neke zeliščne tablete za blago anksioznost, me prav zanima, če kaj deluje. sicer je itak še vedno v šibki obliki, ampak vseeno. postaja kar moteče na dnevni bazi.
-sem opazila, da se tudi bolj umikam od ljudi in mi več paše samota
-razmišljam o prihodnosti in vseh komplikacijah, ki bodo še prišle
-imam par knjig, ki sem se jih želela lotit že leto nazaj, pa se jih še vedno nisem. se mi zdi, da je tudi na splošno malo motivacija popustila.
-se večkrat sprašujem, kako človek ve, če je srečen ali ne. in ali sreča pride le v nekih majhnih valovih, ostalo je pa bolj neka konstantna sredina. bi težko rekla zase, da sem imela prav konkretna obdobja sreče.

[mmm]

-se večkrat sprašujem, kako človek ve, če je srečen ali ne. in ali sreča pride le v nekih majhnih valovih, ostalo je pa bolj neka konstantna sredina. bi težko rekla zase, da sem imela prav konkretna obdobja sreče.

Nam je terapevt govoril o zadovoljstvu. Sreča je preveč hipno čustvo, zadovoljstvo je nekaj konstantnega.

Nekih "izbruhov" sreče tudi sam nisem imel. Sem pa do pubertete uspešno živel v Matrici. Kot introvertiran računalničar ali pa "piflar", ki se kaj veliko sicer ni učil, z malo socialnimi stiki, sem nekako preživel do pubertete. Bil sem zadovoljen s tem, da sem računalničar in da kdaj igram igrico. Poletne počitnice so mi bile težke, ker sem se bal družiti zunaj, ampak obrambni mehanizmi so mi delovali - tega niti nisem rabil.

Preobrat se je zgodil, ko je zbolela sestra Potem je bil incident z očetom, ker oče pač ni zmogel tega, da je sestra zbolela Vse eno malo za drugim. Sam nisem imel opore. Obrnil sem se od intro- k ekstravertirani osebi, čez noč sem se spremenil, v razredu med sošolci hlastal po pozornosti, zlasti sošolkami, filozofiral kot zmešan, se začel zanimati za psihologijo, filozofijo, teologijo oz. religijo.

Hkrati je verjetno v tem času udarila ven še potlačena puberteta. Prva (nesrečna) zaljubljenost, ornk nesrečna. Nisem zmogel. Ostal sem sam. Noben me ni razumel. Nobene opore nikjer ni bilo. Noben niti ni zaznal moje stiske.

Ko sem odšel študirat me je zabilo na dno. Od tega, da ne vem če me je napadel duhovni svet ali je to bila neke pred-psihoza. Nevarne stvari To so zelo močni negativni občutki, s tem se ne moreš sam spopadati.

Do tega, da ko sem se "končno" zrušil kot študent... dobil prva zdravila, sem padel v tako depresijo, da sem eni na "dejtu" govoril (ne vem kako sem jo sploh spravil na pijačo, ampak mi je celo nekako šlo ). Da tudi če zadanem na loteriji, da ne bi bil srečen, da ne vem kaj bi s tem. Sedaj, no problem. Dajte mi denar, se bom znašel, užival (Žal mi noben ne da denarja. )

Zelo malo ljudi mi je takrat pomagalo. In to ni narcisizem. Niso znali, niso mogli, preveč energije bi jim šlo za to. Itak sem sam moral obrniti svojo paradigmo.

No, od takrat nisem več srečen. Kot otroku so mi delovali obrambni mehanizmi, ko so popustili, sedaj nimam več mašila, čutim svojo bolečino, iščem tisto mamo, ki bi me potolažila, morda bolj Marijo, ki bi mi rekla, da bo vse OK, ali pa kar Boga.

Se mi je srečen zdelo bližje zadovoljnemu, zato sem uporabil ta izraz. Kaj bom sedaj? Imam nove hobije, hodim po meji zasvojenosti, izkušam ekstatična čustva (drog se še vedno otepam, drog pa ne - vsaj nekje mora biti meja ) - ne vem kam me bo odneslo. Veliko čustev izkušam. Ampak še vedno je notranja ura pokvarjena. Ranjena. Ne vem, če se bo duša v tem življenju še nazaj popravila. Vem, da zveni čustveno, že včeraj sem bil ful čustven. Če katera kanček empatije premore ali se mal odpre, me bo čutila

Kljub temu sem takšen, kakršen sem, Bogu všeč. Obstaja nek namen zakaj se je zgodilo vse kar se je. Bog je občasno preizkušal svoje najzvestejše ljudi. Joj se ne spomnim imena tistega v Svetem pismu, ki ga je ornk preizkušal. Nisem več resen

To me ne odvrača od tega, da moram v življenju najti nek balans in omejiti svoje ekstaze. Ne smem živeti preveč v potuhah. Pa vendar kdaj si je treba (kaj) privoščiti

Upam, da ti ne zvenim preveč pesimistično. Sem ranjen in začenjam to sprejemati. Sem drugačen in začenjam to sprejemati. Morda ne bom nikoli zadovoljen v življenju in začenjam to sprejemati. Kar pa ne pomeni, da sedaj (ta hip, tile trenutki ko odpisujem) ko ti odgovarjam nisem srečen.

Morda če se ne bi v družini zgodilo kar se je, bi živel mirno življenje introvertiranega računalničarja. Morda bi celo punco - v tem času verjetno že ženo, družino - imel, ne izkazoval preveč čustev. Morda bi celo bil overall s takim življenjem zadovoljen. A v življenju bi videl bistveno manj barv, kakor jih vidim sedaj v tem razburkanem, nihajočem življenju.

Morda me ne razumeš, ker imaš zdaj druge poglede, probleme. Mislim, da si vseeno lahko iz te moje izkušnje deloma začneš odgovarjati na to kar ti doživljaš.

(Ali pa morda kdo drug)

P.S. Še to da pojasnim.
Čez psihoterapijo sem se naučil jezika, filma, igre - se pretvarjati oz. se naučiti jezika življenja. Da je pač treba namesto da jamraš, kar še vedno preveč, hoditi v službo, si urediti življenjske stvari. Nisem se pa dotaknil svojega nezadovoljnega bistva. Gre za zamegljevanje, lahko se pretvarjam da sem zadovoljen oz. govorim isti jezik kakor zadovoljni, a praznina je tukaj in zdaj (ni več tako močna, da bi bila močnejša od mene, a še vedno je). Biva, živi z mano.

[_patchouli_]

.
Bog je občasno preizkušal svoje najzvestejše ljudi. Joj se ne spomnim imena tistega v Svetem pismu, ki ga je ornk preizkušal.

Job. Ni za kaj.

- da bom kavo zdaj pila
- da v teoriji bi mojega otroka razumela milijarda in pol ljudi, v praksi pa mogoce 5
- nimam nic za napisat, ne da se mi

[Firestorm]

@mmm

Nam je terapevt govoril o zadovoljstvu. Sreča je preveč hipno čustvo, zadovoljstvo je nekaj konstantnega.

to je v bistvu ful smiselno. ker se mi zdi, da sreča preveč pride in gre, bi res težko o nekem obdobju govorili.
je pa res, da če ne bi bila tako hipna, bi jo verjetno čisto drugače dojemali. če bi jo ves čas čutili, bi postala običajna in bi postala tisto novo normalno povprečje. Je res, da brez nesreče tudi sreče ne moreš poznati, ker nimaš na lestvici s čim primerjati.

Se mi pa tvoj zapis ni zdel pesimističen. -Žalosten? Ja, ampak optimistično naravnan za prihodnost

[mmm]

Optimist sem. Je pa vcasih tezko locit optimizem, pozitivno naravnost od delanja gradov v oblakih.

Glede zensk poslusam, da energijo usmerjam v napacen konec in da zidam gradove v oblakih. Kot student sem podobno kritiko slisal glede poklica. Izrekel mi jo je vrstnik, ki je sedaj terapevt, vendar nesrecen glede poklica oz. vsaj zasluzka. Mal sm pa zleht, ja

Jah, cutim da si me zacutila* Ocitno si vredu izbrala poklic, mas ti to

Skrbi me tvoja anksioznost. Morda bi rabila mal vadbo podobno moji (malo da spremenis ustaljene navade in vzorce, ki ti ocitno nekje skodijo), me zanima ali bi ti pomagala in kako bi ti kot nova gledala na vse skupaj

*sej _patchoulli_ me je tudi da ne bom krivicen/pristranski

[hayley]

- ne vem, če bom zdržala js tle do dopusta, se mi zdi da imam vsak teden na začetku tedna, 'še to, še to..'
- med drugim mi je en sodelavec danes govoril kaj so ga učili o tej smeri službe, sem tudi ugotavljala, da js sploh nisme imela nikakršnega učenja, izobraževanja v smeri, ki jo delam in ni povezana z mojo izobrazbo, rezultate pa morem imet nevemkakšne..
- me je danes tista moja (netolk tipična) stranka, ki mi je tudi predlagal kakšno druženje po Lj, klical, če me zanima pedagoško usmerjena služba pri njih. Ful lepo, da se je spomnil name, mi je prav polepšalo dan, edino kot tip službe pa res je nekaj, kar nisem nikoli pomislila, da bi se videla v srednji šoli.
- bi tako šla spat, če bi lahko, ma bo treba še kaj koristnega naredit.
- sploh ne vem, a je možno, da niti ne odgovorijo, da nisi šel v naslednji krog sicer, sem do zdaj mislila da bom dobila kakšno obvestilo, ali ja ali ne in mi je šele zdaj kapnilo, da mogoče pa sploh ne bo nič. Čeprav mogoče je pa še čas, če so imeli prejšnji teden še razgovore. Zdaj ta moj predpotopni mail čekiram vsak dan zadnje dni.
- bivši mi itak sploh ne bo odpisal na sporočilo, ker mi noče, kakšne so ble njegove izkušnje pri tej firmi..
- bi mogoče naredila eno 20 min meditacijo, ampak jo po navadi delam med ležanjem in potem vedno zaspim in se mi sploh ne da več vstat, tako sem paf.
- sem hotela delat manifestirano meditacijo, ampak fak, mislim da mi ni več pomoči. Čeprav se pa mi je v preteklosti uresničil cilj ob tej vrsti meditacije pri zaključni oceni na faxu in da sem dobila sedanjo službo.. mogoče tudi pri podaljšanju pogodbe?

[Firestorm]

-kako mi je fajn tale dežek danes. dobrodošla osvežitev
-sem dobila danes rožico in me je prav v dobro voljo spravilo. kako ena malenkost lahko pomaga.
-pijem kavo in je fajn
-včeraj sem se po dolgo časa dobila z eno prijateljico in sem tudi začutila, koliko mi je manjkal ta stik
-sem mela slabo vest, ker sem kuža doma pustila; večinoma je veliko z mano, ampak se moram potem samo z njim ubadat, včeraj sem se pa res želela posvetiti pogovoru
-mi določene stvari še vedno kratijo spanec