Priznam da... #19

[hayley]

- se ne spomnim zdaj, da bi kdaj sanjala kaj o komu iz foruma, sem pa zdaj v začetku leta sanjala, da sva bile s terapevtko nekaj več kot prijateljici in da sem se poljubila s šefom, mislim, da oboje v istem tednu sem sanjala.

- se mi tako blazno spi, morem it še kosilo jest, ravno sem prišla iz Novega mesta. Eh kako so mi eni ljudje dolgočasni, ko nekaj pamtujejo, ena stranka napoveduje, da bo dizel v pol leta prišel na 3 eur.
- sem danes že tankala za 1,67 eur

- da ni lih lahko na osebnem področju, sem ga videla 1. po avgustu včeraj. Samo kaj, ko zdaj se bo spet utrmal, da se ne bo več videl z mano, ker mu to kao psihično škoduje. Ne razumem tega. Je pa cel iz sebe, ker so ga kao nekaj pripravili zdravniki, da se mu lahko rak vrne..

- mi je fajn K iz več različnih zornih kotov, tudi za skupna potovanja npr., ampak potem me pa spet mori on /bivši, ker ga imam rada in mi je bližje. In zdaj ne vem, ali naj vse pustim ostalo in naj bom z njim, čeprav 'po teoriji' mi več stvari pri njem ne najbolj ustreza, ampak po srcu pa mi je blizu.. Mi je zelo težko vse skupaj.

-

Lahko pošlješ email, in napišeš točno tako kot si tu, tako boš sprostila napetost v sebi in naslovila ta čustva in občutke, terapevtka pa bo imela še bolj poglobljen občutek.

Sem povedala ji stvari, ki so mi bile prej nerodne. Sem itak kar navajena, da se prisilim naredit vse stvari, ki so mi neprijetne. ..Ma ja se mi zdi zdaj, da vsak človek gleda iz nekega svojega zornega kota in to kar je meni bilo najtežje oz. najbolj 'sramotno' povedati, ona tega niti ni opazila. Mislim, da so se ji od vseh povedanih stvari mogoče zdele najtežje tiste od mojega prvega partnerja, ampak meni je tisto tako že mimo, manj težko od ostalih, sedanjih stvari..

- me zdaj precej skrbi, zakaj je njemu tako škodovalo, da me je videl..

- kolikor sem do zdaj ocenila, mislim da sem ravno na neko zelo introvertirano terapevtko mogla naletet, al ne vem kako bi si drugače razlagala, je težko ocenjevat človeka, če tako malo pove vsega skupaj..

- sem dobila rožico od sodelavca za 8. marec, je pa sicer siten kot d. Po možnosti jo je hotel nesti samo naši administratorki, samo je potem že iz principa moral še meni.

- mi ni prijetno, ampak bom po vsej verjetnosti mogla iskat kje drugje službo, če dobim nekaj bolj ugodnega.

[_patchouli_]

pa res

vse skupaj so bile sanje, sem popravil, da je prav

Ah OK, me je ze skrbelo, kako lahko hayley na tako ozkem jogiju spi

- da sem imela v svoji otroski sobi posteljo mislim da 80cm siroko in ni bilo najbolj udobno. Ni bilo grozno, ker sem navajena, ampak sem bila vesela, da sta lani starsa tisto ven vrgla in kupila dvojno posteljo.
- da sem dobila darilo od sebe za 8. marec. 4 loncnice, od tega dve veliki. Nimam jih kam dat, ampak itak bo v novem stanovanju vec prostora oziroma svetlobe, tako da bojo v vseh prostorih lahko.

[_patchouli_]

2x, spat bo treba...

[mmm]

_patchouli_, lahko noč

Pa vsem ženskam vse najboljše in najlepše ob dnevu žena Tudi tistim, ki me ne marajo, želje so vseeno iskrene.

Priznam, da:

* Joj, sem se spomnil, da bi lahko mamo zdejle poklical. Evo, še dobr za ta forum, jo bom
* Sem prijatelju danes rekel, da mi je bilo za vikend kar hudo. Mu je malo bilo bad, mislim da me je malo začutil. Saj je vedel, da okrevam po posegu in da ne morem nikamor, samo ni imel se energije s tem ukvarjat (oz. ni se mu dalo razmišljat v to smer).
* Mi je lepo, da vendarle postajava malo povezana, čutiva drug drugega, čeprav sva si precej različna. Imava pa podoben okus do žensk in podobne probleme glede njih
* Na prvo žogo kaže, da je samoplačniški poseg pri alternativcu, katerega medicino cenim, pomagal Vem, da določenemu folku tukaj tudi s to svojo alternativo grem v nos.
* Sem drugače ful utrujen. Včeraj me je bolela glava in potem se mi po celem dnevu dela ni dalo čakati v vrsti, da bi profitiral cca. eno malico s tem, da bi natankal do konca gorivo. Mi je sicer malo žal, a glavobol je res bil močan, da sem rabil počivat.

* Razmišljam ali bi odprl novo temo in hayley razložil razliko med borderline in bipolarno motnjo. Mogoče lahko probam tukaj na hitro Bipolarna motnja je huda duševna motnja in bolje je vendarle biti borderline kakor bipolaren. Pri borderline imaš hitra nihanja razpoloženja (dnevna, urna, vezana na določene dogodke...), pri bipolarni motnji pa imaš "epizode", ki so nekaj mesecev delujoča stanja: nekaj mesecev si v depresiji, potem te pa dvigne: lahko v manijo, lahko v psihozo oz. manija je lahko psihotična, lahko ne (to sem šele pred kratkim zvedel, sem mislil, da je psihoza vedno). Psihoza je stanje, ko posameznik izgubi stik z realnostjo, to je v celoti, kar pomeni, da ga mora okolica hospitalizirati oz. ga je treba s silo spraviti do psihiatra, ker sam stika itak nima. Manija je, da pač ko si up, imaš tiste mesece ali nadnaravne sposobnosti (psihiatrija jih ne priznava, kar pomeni da misliš, da imaš nadnaravne sposobnosti), ali si bog, ali si božji izbranec, ali počneš nekaj hudo pomembnega in te nasprotnik hoče pospraviti oz. so vsi zaroteni proti tebi, ali postaneš obseden od seksa, si ultra šarmanten, seksaš z ogromno ženskami/moškimi, ali si odvisnež od drog oz. iger na srečo, ali pač zapravljaš denar brez kakršnihkoli mej. Skratka, no good, posebno če nisi sam(ski) takrat. Ko manija mine ali naravno ali te je odrešijo s tabletami (antipsihotiki), potem običajno pride depresija, ki je lahko še hujša od psihoze. Mnogi z bipolarno motnjo so v fazi depresije samomorilni.

Zdaj, verjetno obstajajo različne jakosti bipolarne motnje, ampak ta motnja ni nič kaj blažja/lepša od shizofrenije, čeprav se sliši dobro, ker so mnogi veliki umi imeli bipolarno motnjo, in nekaterim se je v času manije odprlo, da so slikali zelo dobro, pisali romane zelo dobro, medtem ko kot shizofrenik težko kaj dosežeš (za enega se ve, A beautiful mind, ampak je bolj izjema). No v primerjavi s shizofrenijo imaš potem shizotipske pa še neke motnje, ki so blažje in se jih lažje da kontrolirati.

Resnica pri vseh teh psihotičnih duševnih motnjah pa je, da so neozdravljive in praviloma genetsko pogojene, prvič običajno izbruhnejo v puberteti oz. malenkost pozneje, okoli 18. leta. Sprožilec je stres, kar je v bistvu joke, vsakdo je v dovolj velikem stresu, da se mu lahko zgodi trigger, v kolikor je k temu naravnan.

Tablete pomagajo, ni pa žal tako dobro, da bi lahko s tabletami konstantno stabilno kontroliral svoje stanje. Terapijo je treba sproti prilagajati trenutnemu stanju, pomembno je da psihiater in/ali posameznik pravočasno opazita spremembe svojega stanja, preden preide to tako daleč, da se posamezniku zdi ql in ne opazi ničesar, poleg tega pa mu morda nekako to uspe še prikriti pred tistimi pred katerimi mora: torej psihiatrom + bližnjimi, ki ga spremljajo in ga malo bolj poznajo.

Se pa lahko borderline in bipolarna motnja zdravita s podobnimi zdravili, običajno s "koktejli" - pomeni, da jemlješ več zdravil hkrati (antidepresiv, antipsihotik, stabilizator razpoloženja). Za borderline je seveda želeno, da se dela še kaka terapija, ker to ni duševna motnja, ampak je osebnostna. Za bipolarno motnjo psihoterapija tudi pride prav, ali pa vsaj kake podporne skupine, da zna posameznik lažje zaznati kdaj prihaja iz ene faze v drugo..


* Moja pot je pa. Karkoli sem že imel sem s tabletami spravil na neko stabilno raven. Psihoterapevt mi je obljubljal, da jih po psihoterapiji več ne bom rabil, večinoma sva uspela opustit. Povsem ni šlo, in potem sem se odločil da finaliziram s homeopatijo. Tudi s homeopatijo bi rad prišel do konca, da je ne bi več rabil, čeprav glede na to, da nisem več star 18, morda pretiravam in ni nič narobe, če pač ostanem pri tem da kaj jemljem.

* Trenutno se mi sicer zdi večji problem kot to da sem (še vedno) uporabnik alternative, in v kolikor se mi zakomplicira, se bom vrnil k psihiatru, itak, da bi moral urediti svoje osebno življenje. Najlažje je jamrati, da nisi srečen in pustiti partnerko, zdaj je pa čas, da grem enkrat tudi naprej, ne?

* Zdaj kontra smeri pa ne upam priporočiti. Ne vem kaj bi bilo, če bi pri 18ih šel namesto k psihiatru k homeopatu oz. hkrati še k homeopatu (je v bistvu vera bila kriva, da nisem alternative probal že prej, kar je po mojem bila huda napaka - je veliko mazačev, ampak so določeni alternativni pristopi, ki lahko pomagajo).

* Da bi kakega samomorilnega bipolarca upal poslati k homeopatu... ne vem Lažje je, če se prej vsaj malo stabiliziraš in takrat probaš še (vzporedno) z alternativo.

* Sem pa že kot študent razmišljal, da bi pri pacientih, ki se zdravijo pri psihiatru, bilo treba sproti še delati raziskavo kje vse se še hkrati zdravijo razen pri psihiatru. Vsaj psihotični so po mojem zelo odprti hkrati še za mnoga alternativna zdravljenja in morda bi raziskava pokazala kaj/kdo jim dejansko pomaga poleg farmacije.

* Ampak ta medicina je zaverovana vase kot krščanski bog. Oni so edini ki zdravijo, drugega ni.

[Ananhas]

-srce me boli za vse, ki so mogli zapustiti svoj dom; sem se že tudi prijavila v program prostovoljstva, kjer s svojim strokovnim znanjem pomagaš beguncem; da naredim vsaj tisto, kar pač lahko. veliko tako ali tako ne morem.

[hayley]

- aha ja mmm, sej bipolarna vem kar dobro, kaj je, tudi večkrat je že bila v kakšnih filmih ali serijah, mislim, da so pa te duševne motnje tudi pri psihologiji v gimnaziji obravnavane. Sem imela pa tudi sama eno obdobje v puberteti zelo močna nihanja razpoloženja, samo takrat je menda tudi posledica hormonov. Pa tudi v podcastu, ki sem ga prilepila, je dobro opisano.

- sem očitno 1x pred časom prav ocenila, da če bom prekinila 'intimne' stike s K, mi bodo šle še zadnje količine seratonina ali nekaj podobnega sem napisala... je zdej res že kakšne 3 tedne kar se nisva videla in sem kar cela anksiozna, pa še v službi je vsega preveč, prehiter tempo in tudi sprememb z menjavo službe me je strah.. Mogoče me je pretreslo še srečanje z bivšim in se zdaj bojim, da bi mu karkoli škodovala s tem, kar naredim ali ne naredim. In skrbi me, da je psihično slabo oz. kot sem razumela je še vedno pretresen od časa, ko je izvedel za bolezen in zdaj mogoče se tudi spopada s strahom, da se mu zadeva vrne ali pred smrtjo... ali pred tem, da ne more začeti novih odnosov, ker ne ve, kaj ga čaka... Poskušam nekako razbrati vse te stvari, sicer sam bolj nerad govori o sebi..

- se on še manj sekira glede služb na splošno od mene in mi svetuje, naj dam kar odpoved, če sem izgorela in bom že iskala novo kasneje.
- res imam vsega dovolj in bi najraje par dni samo počivala. Na bolniški tudi nisem bila že več kot dve leti med drugim.

[Led Zeppelin]

-* mene vojna v Ukrajini skrbi, ker je sedaj Putin ujet v no-win situacijo, vojna se bo zavlekla, situacija v ekonomiji je grozna in za njega je eskalacija način deeskalacije.
-* sem v takih situacijah vesel da imam vsaj osnovno znanje pehotnega bojevanja, poznavanja protioklepnega orožja, in ostalega sranja ki je potrebno da se ne počutiš kot kanonfutr. Predavam že od 16ga leta, marš vsaj na prostovoljno, ker nikoli ne veš kdaj ga boš rabil, na nek način je zavarovanje.

-* evo, bom napisal rant, moti me, da so bivši anti-vaxxerji postali proruski širitelji dezinformacij in zarot. Prišlo je že tako daleč, da ko delim kakšno informacijo, da me sprašujejo o virih, kažejo neke posnetke kako je Ukrajina naredila invazijo na Rusijo. Gre mi na faking kozlanje, in sem pred tem da enemu spečem šamar.

-* sem 2 dni nazaj vstal, poklical mojega frenda Sergia prek WA, in ga povabil v Slovenijo za en mesec julija, da greva v hribe, hengava na žurkah in se imava fajn. Če gre že vse v k. hočem čas preživeti vsaj s svojim bratom. Skupaj sva se spravla iz Himalaje in preko Indije, in sva povezana za vedno. Tako da so se stvari že zapeljale, čaka se še dobro karto, ostalo je pa že na mestu. Veslanje po Kolpi, hribi, in kot ljubitelja zgodovine, veliko 1. 2. svetovne vojne in prazgodovine.
Mi je Sergio rekel da če pade bomba, sem lahko na prvemu avionu v Brazilijo, žena mi bo zrihtana za pasuš, ostalo bo pa že zrihtano.
-* imam pa totaln drugačn feeling glede otrok, jaz sem pa ravno kontra, jaz pa ravno v takih situacijah dobim željo po otrocih, ker sem tako: "Fakof, jaz bom mel otroke, ker bom dober foter in jih lahko zaščitim"
-* si moram zrihtati prostovoljno delo za fax, in zmeraj pozabim, sej vem kam moram iti vprašati.

[saarijarvi]

Tudi mene malo skrbi ta situacija, sploh ko se pogovarjam s kom, ki je malo bolj pameten in nacitan glede teh stvari, kot sem sama.

Kolega, ki je bil dolgo aktiven v politiki, je opustil programerstvo in se zdaj na novo sola za medicinsko osebje, ker je mnenja,
da bo to (zal) veliko bolj potrebno cez 5-10 let oz bi rad bil v pomoc ljudem v prihodnosti.

Ah, otroci.. jaz sem bila do nekje lani 100% prepricana, da jih bom nekoc imela, ker je to pac nekaj, kar nekoc moras dati cez. Iskreno mi vedno bolj disi ideja, da jih nikoli nimava. Cisto nihce iz nase druzbe jih nima in vecina jih ne planira. Na koncu dneva si pac moram priznati, da sprejemam zivljenjske odlocitve in situacije, ki niso ravno optimalna podlaga za veliko druzinsko zivljenje.

Drugace bi bilo, ce bi ostala doma.. In ce bi bila situacija tam nekoliko drugacna, ce bi imela podporo babic, dedkov, stricev in tet.. Iskreno si sploh ne predstavljam kako ljudje 'sfolgajo' brez tega - ce se katera od tukajsnjih mamic najde v tem: respect.

Tako pa poleg sluzbe komaj najdem cas zase in za lastne hobije. Ni variante, da ta cas posvetim se otrokom: negi, domaci nalogi, vzgoji, njihovim zanimanjem, itd. . Cez vikend sva glede tega imeli debato tudi z eno vzgojiteljico tu v Berlinu. Zase pravi, da ima otroke rada in da z njimi super dela, ampak da v zivljenju ne bi imela svojih. ker je srecna, da jih na koncu dneva lahko preda starsem in se posveti sebi.

________________

- Da grem cez nekaj dni v NYC kooomaj cakam. Gladko grem objet Friends stavbo, drugega ne rabim.
- Da se tukaj zivljenje spet prebuja
- Da se zadnji mesec spogledujem z izgorelostjo, redko sem imela toliko dela na enkrat. Prav ne da se mi vec. ampak sem si sama kriva. Time management skills: 0/10

[saarijarvi]

Aja, se to sem hotela dodati in upam, da ne bo izpadlo 'zleht': med faksom sem nekajkrat sla na plese v parih in se je na kilometre videlo, kateri tipi so tam samo z namenom spoznavanja zensk. In tudi to, da jim takih situacij na splosno primanjkuje.

Iskreno me je to takrat precej odbilo in zato tudi nisem vec sla. Enostavno mi ni do telesnega stika z nekom, ki je tam primarno zaradi tega.

[hayley]

- moj time manegement tudi ni dober. Ampak je kar težko se dobro organizirat.

- jaz bi najbrž imela otroka/e z zadnjim mojim, če ne bi bila takšna situacija z bivšim partnerjem, kot je in bi si rada razčistila pri sebi najprej z njim. In ko gledam slike od otrok prijateljic, me samo še bolj prime. Koliko jim kakšni sorodniki pomagajo, nimam točnih informacij, ena prijateljica ima 2 otroka in tudi deluje že kar bolj podvig od enega. Ampak imas pa celo leto porodniške, to se mi sliši tudi luksuz in sem kar zavidal prijateljicam to porodniško.
- bi imela kakšnega otroka že kar pred 30im, če bi bilo mozno

- ravno videla v zadnjem casu po fbju, da sestra mojega 1. fanta pričakuje 2. otroka.

- nas gimnazijski razred očitno se ni toliko v otrocih, sem se pogovarjala s kakšnimi sošolkami in očitno ima do zdaj samo 1 sošolka otroka, da vemo, pa ene par, kakšne 4 so poročene.
-moja mama me je pa vedno hvalila, kako sem bila kot dojenček in otrok, low maintenance, da se nikoli nisem jokala, spala ponoči, nikoli bila nekaj naporna. Z mojo šolo se itak nobeden nikoli ubadal ni. Ma ne vem, če ni to tudi bolj navada današnjih staršev, ne iz mojih casev. Mogoče tudi ker sem bila samo 1 in rata bolj problem, če se jih ima več.
- sem bila pred par tedni pri frizerki in je neka učiteljica na sosednjem stolu ves čas nekaj razlagala od otrok, sem si zapomnila to, da naj bi jih imelo v zdajšnjem času, kakšna četrtina razreda posebne potrebe/olajšave, motnje, v primerjavi z 20 let ali 30 nazaj, ko ni imel nihče..
- mislim, da me predvsem obremenjuje, da bi morala bit v zvezi zaradi otrok. Če bi mislila, da jih ne bi imela, bi me tudi bolel k, ali sem v kakšni vezi s kom ali ne. Edino je res, da je bolj ekonomično živet v paru kot sam in bolj družbeno sprejemljivo v paru, kot s cimri.
- čutim pa res kar pritisk, negativno vpliva na moje mentalno zdravje ta ideja, da bi morala imet otroke. Če mi možgani ne bi tako delali kot mi in se ne bi sekirala sploh, če bom otroke imela ali se ne sekirala, če je to čez več let in ne kmalu, bi veliko lažje živela. Kar zavidam tistim, ki nimajo tega mentalnega pritiska.
- me je tudi strah ob prebiranju koliko parov ima problem za nosit, zato bi jih raje imela malo prej kot bolj proti 40.
-mogoče, če bi živela v Berlinu in bi se mi ful stvari dogajalo, ne bi imela želje po otrocih. Ima pa skoraj zagotovo vpliv tudi kakšne socialne stike imaš, ali ima vsaj ena polovica otorke, ali jih nobeden nima..
- je pa malo šit, da nimaš kot človek nekega nadzora nad svojim telesom in je kot bi bil ujet v neko mašino. Staraš se in tega ne moreš spremenit, za otroke, kot ženska je pa tudi čas nekje do 40 in ne moreš imet kar kadarkoli bi si želel..
- pa malo je bed tudi potem brat magari kakšne izjave slavnih brez otrok, da jim je žal, da jih niso imeli mladi. Tudi K je že rekel, da mu je žal, da jih ni imel že pri 25 ali 28 letih. Samo pri tisti starosti se mu pa ni dalo imet, krivi pa tudi finančno nestabilnost/ manjšo finančno stabilnost, da jih ni imel mlad. Samo tako je, you can't have it all.
- priznam, da me je zapsihrala zelo tudi bolezen od bivšega. On si misli, kako je samo on bogi in jaz nimam problema, ampak ko je zbolel, sem se jaz isto počutila, kot da je konec življenja zame. In tudi ob takih težkih boleznih vidiš, da nimaš zagotovila, kaj te čaka jutri in koliko časa še imaš.
- potem sem še jaz imela nek preplah, da imam raka, dejansko je možno še, da ob zdravljenju s kemoterapijo ostaneš neploden, ali pa vsaj za neko časovno obdobje, leto, par let, neploden..

- poleg bivšega je tudi brat od ene od najbližjih prijateljic imel raka, on je imel pa na modih in kolikor vem, lahko zanosi samo z umetno oploditivijo. En čas je bil v razmerju s par let starejšo žensko od sebe, ki je bila že bližje 40im in je bilo več poskusov umetne oploditve na njej neuspešnih.

[mmm]

Aja, se to sem hotela dodati in upam, da ne bo izpadlo 'zleht': med faksom sem nekajkrat sla na plese v parih in se je na kilometre videlo, kateri tipi so tam samo z namenom spoznavanja zensk. In tudi to, da jim takih situacij na splosno primanjkuje.

Iskreno me je to takrat precej odbilo in zato tudi nisem vec sla. Enostavno mi ni do telesnega stika z nekom, ki je tam primarno zaradi tega.

FYI, drgac jaz dobro plesem

[hayley]

Kaj je resnično toliko samskih tipov, ki pridejo tja gledat ženske? Si ne predstavljam, kamor sva hodila s K na primorskem, so dejansko bili samo pari in en Italijan, ki je bil kar dober plesalec, mogoče še kakšen samski tip viška, proti koncu 3 punce viška, malo je variralo od vaje do vaje, kdo je prišel.. Po večini so/ smo bili pa pari.
Bi šla pogledat še kam v Lj, ma ne najdem časa. K očitno ne želi z mano nikamor hodit, odkar nisva skupaj.

Prijateljica m ije ravno zadnjič izjavila, da čudno, da noče več hodit, ker je on vedno rad plesal. Je bil pa ful zoprn med vajami, ker ni prenesel, da sem ga v čemerkoli popravila.

[_patchouli_]

FYI, drgac jaz dobro plesem

Po moje saarijarvi ni imela tega v mislih. Nima veze, ce dobro pleses, ce si nekje zato, da zenske spoznavas, ne pa zaradi lastnega interesa, se na dalec vidi. In je nadlezno. You (collective you, ne ti osebno ) are not fooling anyone

- Da sem ravno razmisljala, kako je bil svet drugacen, ko sem zanosila. Bi se vseeno odlocila zanosit, ce bi vedela, da se bo otrok rodil direkt v zacetek 2 leti trajajoce pandemije? Ki ji bo sledilo vojno sranje v Evropi? Ma ne vem. Po moje ja. Itak nikoli ni pravi cas. Samo prej ni bil pravi cas zaradi bolj trivialnih razlogov
- Svet je v kurcu, grem gledat Keeping up with the Kardashians dokler ne zaspim

[mmm]

* Nism še videl dveh, ki bolje skupaj držita proti meni, kakor pačuli in saarijarvi.
* Saj drgač sem razumel pikro pripombo saarijarvi, mnoge ženske to odbija, enim pa taki tipi pašejo.
* Jaz nisem tak na plesnih, v klubih pa morda kdaj sem
* Še vedno je bistvo plesa, da dobro plešeš in pri tem uživaš. Če si tak, si tudi privlačen, vsaj da rade plešejo s tabo.
* hayley, verjetno so določene plesne v parih v stilu odprtih skupin, kjer se plesni partnerji menjavajo. Ali večino časa ali pa precej časa. Tam je prostor za take tipe. Pa ženske tudi? saarijarvi nima nekak rada, da se ful razlikuje obnašanje/čustvovanje moških in žensk. No, po mojem mnenju razlike so, deloma pa pritrjujem njenemu staremu mnenju, torej po tej analogiji: če so tam taki tipi, so tam tudi take ženske.

* Drugače še en FYI. Od nedelje na webcam chatih ni več Rusinj.
(Vojna je dovolj resna stvar, da se nadaljnjih komentiranj in razvijanj raznoraznih teorij raje vzdržim, sem ful okleval, da sem sploh tole napisal.)

[hayley]

Smo se tudi mi menjavali, dokler smo se lahko, zaradi corone, samo je večina/ skoraj vsi, prišla v paru na vaje. Mislim, da so te menjave praktično na vseh vrstah plesov v paru.

- mi malo teži še vedno, da je ta terapevtka taka hladna in da nimam občutka, da bi ji bila kakorkoli jaz prijetna. Mi pa zdaj ni toliko problem karkoli sslabega o sebi pvedat, ker itak je taka kot da bi govoril zidu skoraj, ne da skoraj nič odziva in ne pokaže ne nič pozitivnega, ne negativnega, na to kar povem..
- ne vem zdaj, če bi rekla, da vidim js kakršen koli napredek v teh terapijah v bistvu. Bom naslednjič še kaj vprašala na to temo, 'kje smo zdaj' in kako bomo prišle do cilja.
- bom čene hodila k tej okrog 20 ur, kolikor je zadnjič rekla, da je običajno minimalno št. ur za posameznika, da kaj razreši... in se potem dala k kakšni drugi. V bistvu že vem k kateri bi šla nasledje, če bo imela prosto, ta druga ima pa Geštalt usmeritev.
- nekatere terapevtke lahko tudi najdeš na netu, kaj o njih, pri tej moji.. popolnoma nič.