Prijateljstvo postane ljubezen

[jagodka85]

spoznala enga tipa... postala sva full dobra prjatla... vse sva si povedala... nikomur se ni tko odprl k men... jz pa njemu... enkrat mi prizna, da je zalublen vame... jz sm tud že neki časa vedla, da do njega čutm več kot samo do prjatla... bla sva skup dva mesca, šla narazn... spet skup pršla.... po enmu mescu sva šla narazn... zdj nimava nč več... in sm si prsegla, da ne grem v vezo nikol z enim, s kerim se poznam od prj oz. s kerim se dobr štekam... sva tko rekoč dobra prjatla... nikol več... saj upam, da ne... ker pol še bol boli...

[psenica]

mi2 z lubijom pa sma bla prav smešna. bla sma sošolca in ne nevem kakšna kolega. pol sma pa enkrat nekaj mela in se po tistem kaki mesec niti pozdravljala nisma, ko sma se vidla pol pa je irc in sms naredil svoje in postala sma ful kolega, ko pa me je en tip začel ful ven vabit in sma nekajkrat tudi šla, pa se mi je izpovedal in sma bla prvo samo naskrivaj skupaj (kr nekaj vse skup pol pa sma postala "uradna". in sma še skupaj
bi bla pa vrjetno že precej prej par, če nebi jas gnjavla z teorijo, da sošolca ne moreta bit skup

[marjeticaa]

Jaz pa mislim da je dobro prijateljstvo full dobra podlaga za neko zvezo..

z nekim fantom sva bila dobra prijatelja in nikoli nisem pomislila da lahko do njega čutila kaj več, ker mi je že kot kolega bil super ko sem pa izvedela da je ta kolega zaljubljen v mene sem si ga v bistvu takrat prvič dobro pogledala in ugotovila da le ni tak slab pubec...
in ugotovila da je med časom najinega prijateljevanja zrasel v pravega dedca sedaj sva par..
in ker sva bila prej taka kolega me ne rabi bit strah, ker v bistvu že vse vem o njem in najina zveza odlično deluje... še kar sva navajena da si vse poveva in mislim da je prav to tisto kar naju tako lepo drži skupaj

[ANGELgirl]

Jaz pa mislim da je dobro prijateljstvo full dobra podlaga za neko zvezo..

Se strinjam. Ni ti ga potrebno spoznavat, ker že točno veš kaj lahko pričakuješ od njega.Veš kakšen je ko ima slab dan in kakšen je ko je nasmejan. Zveza, ki nastane iz prijateljstva je ena izmed najboljših zvez.

[motorola]

Jaz pa mislim da je dobro prijateljstvo full dobra podlaga za neko zvezo..

Se strinjam. Ni ti ga potrebno spoznavat, ker že točno veš kaj lahko pričakuješ od njega.Veš kakšen je ko ima slab dan in kakšen je ko je nasmejan. Zveza, ki nastane iz prijateljstva je ena izmed najboljših zvez.

ja evo, s tem se strinjam, se mi pa zdi, da ne more bit globokega prijateljstva brez ljubezenske zveze. ker enemu sigurno nekaj klikne in se zaljubi oz. vsaj bolj naveže na osebo. sem mela recimo v OŠ kao best frenda, pač vse sma si povedla, ampak po prehodu v SŠ sma izgubila stike. v SŠ pa sma se tut z enim sošolcem ful zaštekala, tam nekje v 3.letniku, s tem da jaz sem se zaljubla v njega, on pa nekak ni tak čuto. čeprav mu nikoli nisem povedla. stike še vedno mama, čeprav se redkeje vidima.
pač zdi se mi, da če sta fant in punca prijatelja in si vse povesta, data skozi določene stvari, ne ostane samo pri prijateljstvu. vsaka čast tistim, ki jim to uspe, zase vem, da mi najverjetneje ne bi.

[*QueenBitch*]

Moj primer se je pa zdej tkole razpletu
Lepo sva se pogovorila, ker pač jz sm oseba, ki mora vsakomur vse povedati v obraz, blo nama je ful bedno, ker mene je skrbel zanj, njega pa zame in tko sva u bistvu še bolj utrdila svoj prijateljstvo. Par dni nazaj sva se pa dokončno pogovorila in mi je reku, da me ma najraj in da sm mu ful všeč, ampak se ne bo NIKOL dal dol z mano, ker noče, da bi ga po tem kej drgač gledala, ker je 100000000% prerpričan da bo to pomenil konc
Ne bom rekla, da mi je tko čist ok, ker jz še zmeri sanjam o tem, kako bi bilo če bi bilo, ker pač mam tud jz njega najraj in vsazga tipa primerjam z njemu, samo če se je on tko odloču, predvidevam da ne morem premenit njegove odločitve, mi pa velik pomen to kar mava in ko pomislm, tok je še tipov na svetu, ampak med njimi ne bo nobenga tazga kot je on, se prav tok dobrga prjatla, ki ve o men use, mi stoji ob strani ko ga najbolj rabm itd, medtem ko tipov kot tipov je pa malo morje

Sam me zanima, a ti je en res lahko tok dobr, pa ga maš najraj, ne da bi sčasoma pomislu na sex s to osebo????? Fantje prosm ... lahko tud punce

Oh ja..poznam to zlo dobr.
S tem da na zacetku k se nisva bla glih prjatla je on hotu spat z mano , jaz sm se pa ustrasla..k sm vedla da me bo zmesu cist cist..no ja sj me je tko al pa tko.
Pol sva pa postala res prjatla ceprov jaz sm gojila custva do njega se vedno..enkrat sva se neki pogovarjala okrog tega in isto pac mi je reku da noce zajebat da ve da bi me prizadel da me pozna in ima rad in da mogoce bi blo drgac ce se ne bi poznala..
Ok po eni strani mi je to bullshit..ker ce ti je nekdo ibr vsec ti je pa konc..pa pac tvegas.
No mene se vedno niso minila custva do njega in je slo vse smao na slabs..plus ostale stale v lajfu..tko da sm se pogovorila z njim in zacasno prekinla stike..tok da se najdem in resim scene ker enostavno ni fer.
Ga pa pogresam ful in je 100 stvari k jih vsak dan hocm njemu povedat pac kt prjatlu ker bi on razumu in tko naprej..sam pac to sm mogla narest da resim sebe..prvic v lajfu.Pa me tud skrbi zanjga in tko naprej..je tezko...zlo tezko.
Upam da me kamlu mine vse skupi in da mu bom lohk prava prjatlca.

Vsem k mate podobno sceno sam svetujem, da se pogovorite cimprej..jaz sm gorzn dolgo cakala in je se tezje...poznas ga se boljs, mas miljon skupnih stvari in spominov..dobesedno si ogromen del njegovga lajf in on tvojga..
Naucte se kej iz mojih trapastih scen..prosm.

Joj k tole pisem mi je kr hudo..pa kr poklicala bi ga pa vem da ne smem..pa vidm ga kaksn je bil k sm mu to rekla..pa sj sva se lepo pogovorila pa je lepo sprejel pa vse..ampak

[motorola]

jaz pa si enostavno ne pustim blizu, če vem, da bi lahko naredila kaj takega, da bi vse skupaj zajebala (oprostite izrazu). ker sem se v bistvu kar nekaj naučila že iz prejšnjih dogodkov. ne vem, kot da mam en tak zid pred sabo - pustite me na miru. ful rada bi imela moškega prijatelja, ker s prijateljicami nekak nimam sreče, pač babe in njihova faušija in to... ampak, ker vem, da bi mi iz vseh tistih pogovorov pa spominov pa druženj, smehov... ziher kliknilo, pač ne gradim na takšnem odnosu. sej imam par moških kolegov, s katerimi grem-o občasno na kavo, ampak to je tudi vse, kar bodo dobili od mene

[parizanka]

do izpred štirih mesecev sem mislila, da so mi meje med prijateljstvom in vezo jasne in bla prepričana, da hočem od moškega vse ali nič...in zdaj sem v "vezi" z moškim, ki ima punco. Imava se super, ravno včeraj sva šla na bowling, se potem držala za rokce in na koncu imela super seks v avtu, ampak še vedno je ta konec tedna šel k njej, oz. niti nočem vedeti. Vse bolj se navezujeva drug na drugega, mislim da je tudi on zaljubljen, ampak z njo je že dolgo v vezi, ona ima otročka (ne z njim). Ampak skratka, hotela sem z njim že stokrat prekiniti, ker oba veva, da ni ok, ampak enostavno sva začarana, ko sva skupaj. Ampak vseeno razmišljam, da bi vsemu naredila križ. Mogoče bi se on potem končno odločil. Samo, ful ga pogrešam že takoj, ko odloži telefon. Nikoli nisem bla v taki vlogi, ampak življenje ni črno in belo in prekleto težko je biti pameten.

[drotarka]

hja...zakompliciran primer,ampak v življenju se ti svašta zgodi in včasih se enostavno ne da zadržati,vem da ti more biti grozno ker se vrača k njej in nekaj časa boš to še lahko prenašala,ampak verjemi enkrat bo prišlo tako daleč,da se bo on moral zares odločiti...pa vedi,da tudi če prideta vidva skupaj boš imela vedno mejčkn strah,kaj pa če bo to kar je naredil prejšnji punci naredil tudi tebi.

[*pupika*]

js sem se glih včerej z eno kolegico pogovarjala o tem... tud meni se dogaja, da se dobivam z nekom, ki ima dekle... pa sem do nedavnega govorila, da vem kje so meje in da js tega nebi nikoli naredila... ampak temu se pač ne da reči ne. Vem, da se bom z njim dobivala dokler bova oba za to.

Kar se pa tiče tega, da nikoli nebi imela zaupanja vanj... težko je... samo misli, da se s tem ne gre obremenjevati. Ko ti srečaš PRAVEGA človeka, mu zaupaš... in prav je tako. Tudi ko bo on srečal PRAVO (mogoče si to celo ti), ne bo varal. Težko pa je prekinit dolgotrajno zvezo zarad par rečanj in sexa.
Verjetno je tudi on zmeden... pusti času čas... ta bo najboljš pokazal kako naprej! Poskušaj se čim manj obremenjevat. Daj mu čas, da se odloči in da prebrodi krizo in reši situacijo, ki je nastala... držim pesti, da boš do takrat čim manj trpela...

Vsaka izkušnja pa nekaj šteje in te nekaj nauči za življenje... ne omejuj ga, ne teži mu... daj mu vedeti, da ga razumeš... ker kakorkoli že je, sigurno ni lahko zanj in tudi on trpi...

Poročaj kako bo!!!

[parizanka]

Hvala, da me ne obsojate. Sem se kar malo bala prebrati vaše odgovore, ker mi ni vseeno, da sodelujem pri varanju. Da vam pojasnim še malo bolj....na počitnicah je bil z mano, ona gre na počitnice s prijateljicami, če se le da ga ignorira, še vedno pa ga ne spusti. Njemu seveda ni vseeno, ampak priznal mi je, da sta se tudi onadva že pogovarjala, da to nikamor ne pelje. Sploh zato, ker on fantka ne more sprejeti za svojega, in ga ni mogel že od začetka, čeprav je ona takoj njega spravila v vlogo očeta, on pa je enostavno rabil čas. Od tukaj tudi izvor njune krize. Midva sva skupaj skoraj vsak dan,..Ko sva skupaj nama je ful lepo, ampak ko pomislim na njo, me vedno stisne. Ni mi vseeno, da se on še ni izjasnil. Pa nekako imam občutek, da je v njuni vezi ona tista, ki dirigira in manipulira z njim, sama pa se tudi ravno ne potrudi. On trpi, slabo spi, ima občutek krivde. Ravno ta teden sem mu enostavno rekla, da tako ne morem več, nič mu nisem postavila ultimata. Enostavno sem mu povedala, da se mi ne zdi ok, da enostavno nisem ustvarjena za to, da sodelujem pri lažeh in igram vlogo Aspirinčka! Njega je prijela panika, in spet sem bla vsa njegova. Ko sva skupaj, se nama kar smeji, tudi vsi njegovi prijatelji naju čutijo, da se imava rada. On sploh ne zna več paziti in me vsem razkazuje, pa sploh ne pazi, da me ne bi objemal pa lubčkal tudi v javnosti. Saj pravim,..... tudi ,če sva med množico, sva sama. Ampak spet je šel domov, in najbrž se bo dobil tudi z njo. Ne vem, ali naj ga o tem sprašujem in se na ta način kuliram, ali moram biti enostavno zvesta svojim strastem :knuddel: in biti z njim pa upati, da se bo enkrat KMALU odločil zame. Tudi sam ve, da mu gre njen odnos do njega na živce in enkrat mi je nehote povedal, da se misli z njo, ko bo prišla s počitnic pogovoriti. Straši me tudi to, da sem par let starejša od njega. On je blizu 30, jaz malo čez. Saj ne, da sem ful obremenjena, ampak včasih pa vseeno pomislim na to, sploh ker je ona mlajša od mene in od njega (1 leto). Vem, da jo je imel zelo rad, ampak srečen je ob meni, ob njej samo trpi. Skratka, se slišimo. Uživajte punce . Držim fige za vas, pa plizzzz tud vi zame! In če se le da, ne se spuščat v take situacje, ker sploh ni fajn.

[bolhica]

zdi se mi, da je to ena od najbolšh stvari kr se ti lahko zgodijo..obadva se tolk dobr poznata še vedno mal tipata do kere meje gresta lahko, kot par..pa ne vem poznata se dost pa vest al ta za skupej alpa ne..

sovražm pa tisto sceno, da se dva prek ne vem kerga kolega/neta dobita na pjački in je pol totalna polomija..sta si ušeč, a čez dva tedna ugotovita kolk sploh nista za skp..

to rabš met najprej prijateljsko razmerje, ker šele takrt ugotoviš kakšna je njegova notranjost, če sta sploh za skupej..

kako ste pa mislne, da dva ugutovita, če sta za skupej?? itq morta bit najprj kolega??? al koko ste si to use zamislni??

[muffin]

Js sm bla s svojim sedanim prej ful dobra prjatlca in lih tko z biušim. Zto je moj pogled na to tak-meja med lubeznijo in resničnim prjatlstvom med fantom in punco je zlo tanka, še posebi če sta si tut na videz simpatična(ampak to seveda ni merilo). Zto pa nočm, da ma moj neke ful zaupne frendice...k vem kok hitr preskoč iskrca...pa čeprou mam tut js dobrga kolega, k je dobr za pogledat...

[t-e-a]

Jz mam zdej del tega za sabo in se počutm grozn in vem da nikol ne bi smela tega začet sploh, ker s tismu dnevam ko sm začutla neki več sm uničla najin prijateljstvo
Pa ne namenoma, ampak on mi ni vračov čustev v enaki meri nazaj, skos je neki pokazov pol me pa pustu na hladnem, medtem ko sm bla jz čist preč pa koma, ampak ravn to naju je čist ločil ... še pred kratkim sm misnla da bo to samo utrdil najin prijateljstvo, ampak ga je samo fejst pretresl pa pustil napol porušenega

Po vsem tem, ko sm se jz do njega ohladila, se je zdej ogreu on (še zmerej čist zbegan) in mi napisov mejl kok me ma rd in vse skupi ...

Parizanka čist te razumem, pa sej niti ni tvoja krivda, da si se zalubla v oddanega moškega, ampak kvečjem krivda njega da je pustu da se zgodi kej več (je oddan) in pa njegove ''partnerke'' da je dovolila da ju je tako daleč odnesl ... jz bi mu na tvojmu mestu samo postavla vprašanje, kaj mu pomen več in nej se odloč, ker vrjem mi da s temu vračanjem nazaj k njej bo tebe psihično čist ubil in če te ma res rd, ti bo to prihranu

[ANGELgirl]

Punce, nikoli s prijateljem, če niste v to 100% prepričane, ker se na ta način lahko zgodi, da izgubite prijatelja.

Meni je res žal, da sem se zapletla s prijateljem in sva bila zmenena, da med nama je samo prijateljstvo z občasnimi kiksi. Na koncu so pa vsi njegovi in moji prijatelji mislili, da sva skupaj, kar me je spravilo na konec pameti. Saj še sama nisem točno vedela, kam vse to pelje,ker sem ga pogrešala, če ga ni bilo ob meni.Ampak me je že samo ta misel spravila ob živce.

Tako, da sem sedaj ostala brez dobrega prijatelja