Prijatelja ali kaj več?

[jullia]

...Se prav da edin če ti nekoga poznaš, se lahko zaljubiš v osebo, vse drugo temelji na zunanjosti, ki je vsaj men irelevantna pa minljiva ...

zdj, al si ena redkih izjem, al pa pač hinavka. večina ljudi se ne bi mogla nikoli zaljubit v nekoga in bit z njim v romantični zvezi, če ne bi bilo telesne privlačnosti. ni treba, da ima človek idealne mere, ni treba, da je "tall, dark and handsome" in ni treba, da se vsem ostalim zdi lep, ker je lepota pač subjektivna. ampak ko se dva človeka znajdeta sama v sobi na postelji, tik pred tem, da bosta seksala (kar se dvema neizogibno zgodi, če sta par), je pa nemogoče, da stvar izpeljeta do konca brez problemov, če ni vsaj ene trohice kemije.

kar hočem povedat, je to, da je človek lahko dober kot mati tereza, komunikativen kot matjaž jaušnik in razumevajoč kot dr. phil, ampak če te misel na njegove oči/rit/k**** ne zrajca do te mere, da bi seksala z njim, je veza obsojena na propad. zato pa zunanjost ni irelevantna. ni najpomembnejša, je pa nepogrešljiva.

[bj]

bj kje so meje med prijateljstvom in ljubeznijo? Kako veš kdaj oseba ki jo poznaš že zelo zelo dolgo prestopi to mejo, če jo sploh prestopi oziroma si jo želi prestopiti? Kakšne namige ti daje??

Meje med prijatelstvo in ljubeznijo so lahko zelo različne, npr:ena je v enem izmed prejšnih postov pisala o tem, da sta se držala za roke,daja poljube, vsi mislili da sta par pa sta vednar bila prijatelja.
To je dobro vprašanje, vendar mislim, da če se z nekom veliko družiš, si izmenjavaš sladke besede(saj iz ene strani) je to že nek znak vendar kot vemo vsak človek lahko vidu določeno situacijo iz različnih zornih kotov! Tud sam poznam primer ko je nekdo vstrajal 8 mesece iz druge strani ni boli nikakršnih odzivov vendar kar naenkrat je poskočila iskrica!

Rad bi se še navezal na tisto ko ne ena rekla, da je težko bit prijatelj s lepo prijateljico!Tukaj se ne bi straninjal, ker poznam in so moje prijateljice pa ne da se hvalim kar nekaj zares lepih deklet! Vsak mi reče pa maš s kero od teh in odg. je ne preposto, res je da mi mora oseba najprej privlačiti z zunanjo lepoto (ni nujn da je lepotica), vendar ključno vlogo pri meni odigra osebnost. Prav zaradi tega mogoče izhaja dejsto, da eni trdijo da prijateljsta med dvema spoloma ni, saj če se z nekom res razumeš in veliko družiš ob temu pa tudi spoznavaš, ugotoviš da to pa je oseba ki bi bila vredna greha in če tega nemorš imeti nekateri res ne vidijo drugega kot prikinitev prijateljstva

Spominjam se ko sem bil mlajši sem si govoril upam da bo kdaj imel tako lepotico , vendar starejši(izkušne pač:) so mi govorili ko boš malo starejši boš videl, da ni vse v lepoti!Res je prav so imel:D

Enostavno zgleda, da nimam veliko sreče v ljubezni, ker vedno ko srečam punco, za katero ugotovim to je to nimam uspeha
Jaz resnično upam, da bom lahko s to punco bil saj prijatel, ker res mi je enostavno tok vredu, da ...Zanimivo je pa tudi da mi vsak ko me z njo sreča in kasnje vidi vpraša kje imam punco, še en dokaz da se veliko druživa:)
Prijateljice pravijo, da je res prav čudno da nimam punce glede na mojo osebnost in zunanji izgled!Bomo že preživel pravijo, da upanje umera zadnje, mogoče pa le nekega dne pride prava

[simpaticnaa]

Mene zanima npr... al je normalno,da se dva kao frenda na kavi non stop dotikata en drugega, nedolžni dotiki sicer ampak v bistvu čist nepotrebni. Recimo da ti rečeš ne ti mene sploh ne maraš, pa potem ona ali pa on reče ej rad te mam in potem to ponovi še enkrat. Potem da ti izjavi še čisto tko mimo besedi ljubim te... ampak tko nekje vmes... da v bistvu sploh ne veš zakaj.. Ali je možno da začutiš da so pogledi drugačni kot na začetku? Ali imam samo tak občutek, ker je pač pri meni preskočila iskrica in se mi vse skupaj samo dozdeva in je res vse skupaj eno dobro prijateljstvo. Ker mi je čudno npr. hodiva v kino, žurat povsod, pa nič ne naredi.
Najtežje je nekoga imeti ob sebi in se zavedati da ne bo nikoli tvoj!

[jullia]

jah no, meni se dostikrat zgodi, da koga dregnem čisto tako, brez kakšnih skritih namenov. ni ravno tako, da bi ga naprimer deset minut za koleno držala, če me pa naprimer kdo draži, da pa pogosto v trebuh špiknem ali pa kaj.

moje prvo vprašanje je, zakaj ti nič ne narediš. fanta ne poznam, zato ne modem vedet, a je pač sramežljiv, mogoče mu je gadno, ker ti ne oddajaš dovolj očitnih znakov in ni prepričan, mogoče se pa pač z njegove strani nič ne dogaja. iz tvojega posta sem razbrala, da tale situacija že kar nekaj časa traja. a tebi tak status quo odgovarja? ne vem no, sama sem bila vedno pristaš tega, da je treba stvari razčistit, ker ne maram špilanja igric. moj nasvet je v glavnem to, da ti nekaj narediš. pa ne preveč po ovinkih in zamotano, ker je pač tip in mu verjetno niti malo ne bo jasno, kaj se dogaja

[simpaticnaa]

Problem je v tem, da se to vleče že 7 let, 3leta mi je pa že tako všeč, jaz bom naredila, ko bom sigurna da obstaja možnost za kakšna globja čustva, takole pa sigurno ne, ker kljub vsemu bi rada ostala z njim v prijateljskih odnosih, ker mi res vedno stoji ob strani.

[jullia]

Najtežje je nekoga imeti ob sebi in se zavedati da ne bo nikoli tvoj!

tole se nekako s tem tvojim postom ne ujema, ker si najprej napisala, da v tej situaciji trpiš, nato pa, da vseeno nočeš nič spremenit. problem je v tem, da (vsaj s tvoje strani) odnos ni prijateljski. a ti to, da imaš nekoga, ki ti stoji ob strani, zadošča?

[Mahagonij]

Problem je v tem, da se to vleče že 7 let, 3leta mi je pa že tako všeč, jaz bom naredila, ko bom sigurna da obstaja možnost za kakšna globja čustva, takole pa sigurno ne, ker kljub vsemu bi rada ostala z njim v prijateljskih odnosih, ker mi res vedno stoji ob strani.

Prepricana ne bos nikoli. Nikoli ne bos sigurna, da obstajajo globja custva, in cakat na to je recept za katastrofo. Mislis, da ti bo on povedu? Ce jih ni potem itak ne, ce pa so pa tut cist mozno, da ne bo nic reku, ker se isto boji kt ti.

[*TIHANA*]

To je full zakompliciran... Recimo da ves da si enmu vsec, pa da je on teb...Pa sta sam kolega. Pa da ti je ze od samga zacetka vsec in dejansko pol ne ves kaj bi. Mah, js sm glih tko zmedena k vse.
Sam je pa nekej tud res. Js mam recimo frenda k hodva skup v kino, na pijače, pa tko stalno se kej zajebavava (nikol pa nisva nc mela ker se pac ne privlacva tko). Potem spoznas enga k ti je tud tko vsec, pa te povab v kino -ker si navajen od prej da to ni nc tazga, se sprasujes ce si mu vsec? Kaj ce te on tud obravnava kot samo kolegico? Kko dejansko ves da si tipu vsec in da te ne misl met sam za podret? To se nism cist razcistla... Je pa tud res, da dam pac jasno vedt da nism za avanture in sem samo za resno zvezo al pa frendsip in to tip ve...In da ga nekak sele potem zacnes zanimat? Kaj hudica pa to pomen?

...

[tancy00]

Evo jaz mam pa en problem. Zalublena sm v tipa, ki ga poznam že 7 let. Spoznala sem ga prek mojega starejšega brata in smo se tko full uštekal. In ta tip je res full prijazen do vseh in seveda pol tud do mene. No od mene je pa starejši 4 leta in pol. No in je blo tko da zdej k moj brat pa on hodta oba na faks sta cimra. In ker se jaz s svojim bratom dobr razumem sem tud dostkrat pr njima. In vedno k pridem k njima mi ta tip odpre vrata v majci in spodnjih hlačah. Pa tko dostkrat me kej uči (kao inštrukcije) in se vedno tko zravn mene usede kot da bi se prlimau name No pa nasploh mam občutek da flirta z mano. Pa tud tko k včas gledamo tv me tko objame pa full se rad z mano pogovarja in tko.
Sam je pa mogoče tud en problem jaz sm stara 16 on pa 20. Sicer jaz ne vidm kle problema sam mogoče me pa on vid kot 16letnico al pa celo kot sestro od frenda.
Tko da bi res bla vesela če bi mi kdo dal nasvet kako nej zvem če mu je kej do mene.

[študent_p]

hm... če ti jz povem kako je to pri meni(pa verjetno še pri kateri).. kadar mamo tipa za frenda nm zlo težko rata kasnej ušeč na tak način da bi bla kej več z njim. dobr, drugo je če ga ti že od samga začetka tretiraš kot potencialnega partnerja, pa da sta najprej samo prijatelja... samo nvem, če je pri meni en prijatelj, bo zlo težko prestopu tisto mejo in postal fant.

Ko ženska reče tipu, da bi bila le prijateljica je to tako, kot da bi mi nekdo rekel, naj si sladoled samo ogledujem. Zato sem vse tiste, ki so hotele biti le prijateljice, odpisal.

[specialone3]

berem forum kar nekaj časa a moral sem se registriratker rabim nasvet in je povezano z to temo: Sem iz Pomurja... in sicer imam problem... pred leti sem spoznal punco ki je bila enostavno edina za kateru sem vedel da je taprava, a je bila ze v razmerju ko sem jo spoznal.. tako da sem imel roke zvezane ker ne bi bilo pošteno do nje če bi ji "gnjavil" - postala sva dobra prijatelja, imela me je zelo rada kot prijatelja saj več ni bilo takrat možno... (je vedla da sem bil zaljubljen v njo sem ji takrat to tudi povedal - ni pa vedela da je bila zelo močna ljubezen) in ker to enostavno ni šlo sem prekinil prijateljstvo ker mi je bilo preveč hudo... po nekaj letih se spet vidiva ker se želel vedeti kako je končala in presenečen ugotovim da je že mamica z majhnim otrokom pa SAMA. In spet v meni prebudila stara čustva ki so ZELO močna in globoka. ko veš enostavno veš.. sedaj jo obiskujem vsak teden in ji pomagam max koliko se le da ker enostavno želim.. ona mi je seveda super hvaležna pa vendar se drži res kot najboljša prijateljica ponovno, mi to večkrat nakaže kot prijateljica in to me ubija .. sem iskal znake za interes in jih nisem videl, Mogoče je res prehitro ker ni dolgo le par mesecev odkar je prekinila zvezo z očetom njenega otroka in rekla je tudi da je trenutno razočarana... zato tudi nisem nič izlival duše... otroka imam zelo rad, dovolj mi je da je njen in ga že pogrešam vsak dan .. njo pa tudi.... ne vem kaj naj naredim... vem da bi lahko skupaj zaživela in vse ker vem kaj potrebuje in za njo bi naredil čisto vse kar moški lahko sploh naredi.. zdaj ne morem nič narediti ker je situacija zjebana ker je razočarana preveč... kljub temu vesela moje pomoči (kdo je ne bi)... samo jaz tega dolgo več ne bom zdržal.. sem se že mislil obrnit pa sem ugotovil da bi mi bilo čez čas če vsaj ne poizkusim ....zato ji pomagam in pomagam čez določen čas pa se ji bom izpovedal in ji povedal moja čustva in kaj sem vse pripravljen naredit za njo - z njenim otrokom se imava rada da bolj ne moreva imet, tam vse gre dobro, z starši tudi.. z njo samo pa ne vem, in ta dvom me ubija trenutno pa nimam izbire kot pačakat... punce če imaste kakšen nasvet bi bilo super.

[Marichuy90]

...

[haley]

^^Jaz pravim samo to, da se sprosti in bodi to kar si... Ne se preveč sekirat vnaprej

[*Lally*]

berem forum kar nekaj časa a moral sem se registriratker rabim nasvet in je povezano z to temo: Sem iz Pomurja... in sicer imam problem... pred leti sem spoznal punco ki je bila enostavno edina za kateru sem vedel da je taprava, a je bila ze v razmerju ko sem jo spoznal.. tako da sem imel roke zvezane ker ne bi bilo pošteno do nje če bi ji "gnjavil" - postala sva dobra prijatelja, imela me je zelo rada kot prijatelja saj več ni bilo takrat možno... (je vedla da sem bil zaljubljen v njo sem ji takrat to tudi povedal - ni pa vedela da je bila zelo močna ljubezen) in ker to enostavno ni šlo sem prekinil prijateljstvo ker mi je bilo preveč hudo... po nekaj letih se spet vidiva ker se želel vedeti kako je končala in presenečen ugotovim da je že mamica z majhnim otrokom pa SAMA. In spet v meni prebudila stara čustva ki so ZELO močna in globoka. ko veš enostavno veš.. sedaj jo obiskujem vsak teden in ji pomagam max koliko se le da ker enostavno želim.. ona mi je seveda super hvaležna pa vendar se drži res kot najboljša prijateljica ponovno, mi to večkrat nakaže kot prijateljica in to me ubija .. sem iskal znake za interes in jih nisem videl, Mogoče je res prehitro ker ni dolgo le par mesecev odkar je prekinila zvezo z očetom njenega otroka in rekla je tudi da je trenutno razočarana... zato tudi nisem nič izlival duše... otroka imam zelo rad, dovolj mi je da je njen in ga že pogrešam vsak dan .. njo pa tudi.... ne vem kaj naj naredim... vem da bi lahko skupaj zaživela in vse ker vem kaj potrebuje in za njo bi naredil čisto vse kar moški lahko sploh naredi.. zdaj ne morem nič narediti ker je situacija zjebana ker je razočarana preveč... kljub temu vesela moje pomoči (kdo je ne bi)... samo jaz tega dolgo več ne bom zdržal.. sem se že mislil obrnit pa sem ugotovil da bi mi bilo čez čas če vsaj ne poizkusim ....zato ji pomagam in pomagam čez določen čas pa se ji bom izpovedal in ji povedal moja čustva in kaj sem vse pripravljen naredit za njo - z njenim otrokom se imava rada da bolj ne moreva imet, tam vse gre dobro, z starši tudi.. z njo samo pa ne vem, in ta dvom me ubija trenutno pa nimam izbire kot pačakat... punce če imaste kakšen nasvet bi bilo super.

Glede na to, da je šele par mesecev odkar je končala z očetom njenega otroka, js mislm da ji je ful težko, da se je totalno zaprla in ni pripravljena kr takoj začeti nove zveze. Drugače je ko si še sam, ko pa pridejo otroci, si pa vsaka želi takega novega fanta, ki bo imel rad njo in otroka. Vrjamem da ti maš oba rad, ampak nekdo ko se zapre, rabi res velik časa in dokazov.
Poleg tega je vrjetno po končani zvezi zgubila zaupanje v vse tipe, ne samo v bivšega in bo rabla še neki časa, da bo spet lahko nekomu zaupala.

Js mislem da bi blo najboljš, če se čimmanj sekiraš, če vzameš vse skupi bolj u izi.. če ti je do punce res velik, potem ji boš še naprej nudu podporo ker jo trenutno ful rabi. Sicer vem da je težko nekomu samo dajat, pa bolj mal nazaj dobit, oziroma še slabš, da ne veš na čem si. Ampak če si to punco čakal par let, boš pa potrpel in počaku še par mesecev, potem se bo pa tut ona začela odpirat, ti zaupat in potem bosta vidla kako bo. Držim pesti zate

[specialone3]

Hvala za pomoč Laly, se trudim čim manj sekirat, to je tudi moj trenutni plan, pa vendar ni mi lahko...Bom javil kako bo naprej...