Prava ljubezen

[softTouch]

v romantično ljubezen kot je prikazana v filmih in knjigah jst ne verjamem,ker je preprosto nemogoča.hja,pa še res je da tam zgodba konča,ko se par poroči,čeprav je to šele začetek skupnega življenja.priznam pa,da si včasih tud jest želim,da bi bil moj fant vsaj malo romantičen na tak način.
sicer pa si jest ljubezen predstavljam kot partnerstvo.seveda je predpogoj privlačnost, kemija, komunikacija itd.,ampak so tud problemi,prepiri,monotonost itd.,ki jih je treba skupaj premagat.in itak,da če si z nekom celo življenje,da ne moreš pričakovat zaljubljenosti in metuljčkov do 80. leta.

[xxwoman]

Jaz trenutno čutim pravo ljubezen. Rada ga imam, moj prijatelj je, vse mu lahko zaupam, ljubim ga, zaljubljena sem vanj, želim si ga... vse hkrati. Vem, da ni popolen. Ima kar nekaj napak, ampak rada imam tudi njegove napake. Simpatične so mi. Ne pričakujem, da mi bo vsak dan prinesel rože, ker se dostikrat spomni in mi prinese čokoladice. Ne pričakujem, da mi bo poljubil roko, ker mi več pomeni, ko me prime za koleno, ko me pripelje domov... kot da ne bi hotel, da grem iz avta. Po mojem ne smeš od fanta pričakovat tistih stereotipnih filmskih romantičnih potez... Ker si potem slej ko prej razočarana. Tudi če ni vsega tistega, lahko čutiš pravo ljubezen... Če znaš cenit vsako malenkost, ki jo naredi zate... in uživat v njej... in v njej videt ljubezen. Tudi če je to samo pomivanje tvojega avta ali odnašanje smeti ali nežno božanje po obrazu ali večurna vožnja po poletni vročini, samo zato, da bi te videl.

[*Lilli*]

Nekega, dne sem srečala enga zelo lušnega fantka in lahko bi skoraj rekla, da je bila ljubezen na prvi pogled. jaa kot v filmu prideš na zabavo, tam je tudi on, in potem se obrne on, pa se obrne ona, se srečata z očmi in strmita drug v drugega..dokler ne pride on do nje se ji predstavi jo poljubi in čez mesec sta že poročena, imata hišo itn. itn.. Bilo bi preveč lepo, da bi bilo resnično. Saj je bilo lepo..ne bom rekla da ne..sam očitno to ni bilo to..saj ni bilo daleč od filma..sam njegovo zvrst bi bilo mal težko določit..hm..akcija? morda.. ali pa vojni film..romantični sigurno ni bil..ok no tu in tam se najde kak prizor Ni kaj oskar bi sigurno bil najin..

Ko človek doživi že toliko slabih stvari oz. ko je že skoraj obupal nad iskrenimi ljudmi..pol tud neha verjet v "čudežne" prince na belem konju. Ne verjamem v pravljice,..včasih je res življenje bolj zanimivo od katerega koli z oskarjem nagrajenega filma..sam princev na belem konju pa ni! Sem bila prepričata, in neverjetno sem še vedno(čeprav si cel čas zabijam in zabijam v glavo da NE!!) da sem srečala tistega pravega, ki mi res pomeni vse...sam pol čez čas ugotoviš, da pa tud ta princ ni tak kot v knjigi, filmu,...da ima tud on napake..
Ok v pravo ljubezen na nek način verjamem..morda pa kje obstaja...sam v življenje, kot v filmu ali romantičnem romanu pa ne. Vedno bo nekaj v življenju, kar nam ne bo povšeči..in vedno se bomo borili za nekaj več, za nekaj boljšega...ok morda se motim in kje obstaja..sam jaz osebno ne poznam nobenga para, kjer bi lahko rekla po pravljični poroki....in potem so živeli srečno do konca svojih dni..

[Aloha]

Eh, js sanjam o prauljični ljubezni, priznam ... lih tko kt o nenavadnem, a izpounjujočem življenju, k bi ga hotla met, o rajskem kraju, kjer bi želela živet, o idealnem delu, k bi ga lahko oprauljala, o dedku mrazu, za kerga upam, da mi bo eno zimo izpounu tisto the željo, o "čudežnem" otroku, k bo največji cukr, brihta in lump u enem, ...

Realnost pa ubira svoje poti.

[small_star]

Upam, da imam ob sebi ljubezen svojega življenja. Ujameva se v vseh pogledih. Vedno sem sanjala o takšnem moškem, tako po videzu kot karakterno. Hkrati vem in se zavedam, da ljubezni iz pravljic ne obstajajo. Tudi moj dragi ima kakšno napakico ali dve, pa sem ga sprejela celega, v kompletu. Napake so del človeka. In če imaš nekoga rad, ga sprejmeš celega.

[*Lilli*]

Eh, js sanjam o prauljični ljubezni, priznam ... lih tko kt o nenavadnem, a izpounjujočem življenju, k bi ga hotla met, o rajskem kraju, kjer bi želela živet, o idealnem delu, k bi ga lahko oprauljala, o dedku mrazu, za kerga upam, da mi bo eno zimo izpounu tisto the željo, o "čudežnem" otroku, k bo največji cukr, brihta in lump u enem, ...

Realnost pa ubira svoje poti.

Lepo zapisano in se popolnoma strinjam

..saj sanjamo vsi, neverjetno še jaz ...sanje so zastonj in v njih si lahko izpolnimo marsikatero željo...sam nekje do ene meje..pri nekaterih gre stvar mal dlje..in pol kar naenkrat že ne ločijo sanj od realnosti...tisto zna bit pol problem...ja priznam čakam tud jaz princa na belem konju...čakam na lepe otroke, ki bojo taki cukrčki, da mi bojo vsi zavidal, čakam na sanjsko plačo, službo, hišo,potovanje...sam kot si že rekla v realnosti pa je mal drugače...in mislim, da se ne bo nikoli skladala z mojo domišljijo

[Tonja]

V knjigah, ki jih jaz berem, ni romantike.

Romantičnih filmov niti ne maram, če se le da, jih niti ne gledam, ampak maš kaki fajn film (npr. pearl harbor), tematika fenomanalna, vse super, pole pa vse povarijo z nekimi glupimi romantičnimi vložki

O perfect (romantičnem) lajfu ne sanjarim, še manj o romantiki.

[no angel]

Js sm že doživela to, pa čeprav sam za trenutek ... Mislim, da takšna ljubezen, ki jo opisuje avtorca teme, obstaja, in vem da bo še pršu kdaj kdo do kterga bom js tak čutla, ampak me skrbi to - bo tud on do mene? Se mi zdi, da je res težko najdit enga ob kterem boš vedu da je to to, in hkrati da bo on isto čutu do tebe. Da bosta oba vedla da je to prava ljubezen, ne bosta iskala niti želela ničesar drugega. Tega si ful želim, me je pa strah, da česa takega ne bom nikdar doživela.

[_martina]

Js sm že doživela to, pa čeprav sam za trenutek ... Mislim, da takšna ljubezen, ki jo opisuje avtorca teme, obstaja, in vem da bo še pršu kdaj kdo do kterga bom js tak čutla, ampak me skrbi to - bo tud on do mene? Se mi zdi, da je res težko najdit enga ob kterem boš vedu da je to to, in hkrati da bo on isto čutu do tebe. Da bosta oba vedla da je to prava ljubezen, ne bosta iskala niti želela ničesar drugega. Tega si ful želim, me je pa strah, da česa takega ne bom nikdar doživela.

podpis. sploh ne rabim nič dodajat

[*ka!a*]

Sama sem mnenja, da prov ampk res čist prou takšna ljubezen, kot je opisana v marskteri knjigi in opevana v marskteri pesmi, ne obstaja. Sama seveda sanjam o ljubezni, kjer fant dekle brezpogojno ljubi, ji kdajpakdaj pripravi kakšna romantična presenečanja, svečke ipd., se za dekle potrudi,...
Ne bom trdila, da mi moj fant, ki me ima zelo rad, ne pripravi presenečenj, in da se ne potrudi zame, ker se, in zato lahko rečem, da je ta trenutna ljubezen neke vrste tista, o kateri sanjam, čeprav sanjam, da bo v prihodnosti še marsikaj drugače med nama, da se bo ljubezen nekako bolj poglobila, da se bova imela še rajši, ... in ja, priznam sanjam o tem Ampak na stara leta, ko se bom ozirala nazaj, bom pa lahko trdila kaj in koliko sanj sem doživela, do takrat pa naj se vse skupaj zgodi spontano.

[sončk]

Js sm že doživela to, pa čeprav sam za trenutek ... Mislim, da takšna ljubezen, ki jo opisuje avtorca teme, obstaja, in vem da bo še pršu kdaj kdo do kterga bom js tak čutla, ampak me skrbi to - bo tud on do mene? Se mi zdi, da je res težko najdit enga ob kterem boš vedu da je to to, in hkrati da bo on isto čutu do tebe. Da bosta oba vedla da je to prava ljubezen, ne bosta iskala niti želela ničesar drugega. Tega si ful želim, me je pa strah, da česa takega ne bom nikdar doživela.

podpis. sploh ne rabim nič dodajat

enako.

[Zvoncica]

Jaz tudi hočem pravljico

Sej zato sem pa samska že tako dolgo

[Roberta R.]

V knjigah, ki jih jaz berem, ni romantike.

Romantičnih filmov niti ne maram, če se le da, jih niti ne gledam, ampak maš kaki fajn film (npr. pearl harbor), tematika fenomanalna, vse super, pole pa vse povarijo z nekimi glupimi romantičnimi vložki

se kr zelo strinjam, mislm da bolš prebavim kkšno zf kokr pa une romantične komedije ki so vse narejene po istem principu.. in niti ne vplivajo na moj pogled na pravo ljubezen.. sploh najbolj faljena predstava ljubezni so mi pa telenovele.. kako ljubezen preživi vse, leta in leta sta ločena, nista v kontaktu, pa vseeno se ljubita, in sta ustvarjena drug za drugega.. to je men larifari.. da nekoga ne moreš preboleti? jaz prej mislim, da nočeš.. in mislim da se vsako poglavje v življenju da zapret, če se tako odločš.. ja pač ti ostane v lepem spominu, mimo pa je ko pravijo "celo življenje bom ljubila samo njega", "ne morem ljubiti nikogar drugega" itd.
ta tipična romatnika, ki jo prikazuje hollywood je men že kr malo preveč osladna.. s tistimi vrtnicami, podoknicami, tekanje po plaži (še bolše jahanje po plaži), nošenje čez prag do postelje, diamanti kot dokaz ljubezni (najlepše darilo k sm ga js dobila je bil kovinski prstan, ki ga je naredu moj fant sam, pa je grd in pušča madeže na prstu)..
še bolj smešna pa je spolnost.. zaljubita se na prvi pogled, skočta med rjuhe in wauuu najboljši sex njunega življenja.. popoln tič, popolne prsi, pravi ritem, 15 orgazmov zapovrstjo in seveda oba že takoj na prvi pogled vesta kaj kteremu paše, tako da lahko preskočita nerodno pripovedovanje lastnih fetišev in razkrivanje erogenih con.. prava slika itak vsak zase ve kakšna je, ampak moj prvi z zdejšnjim fantom, je bil daleč od tega..

[bina_]

Mislim,da je to v knjigah in filmih vse preveč idealizirano. Vendar pa obstaja tista prava ljubezen. Ko ne vidiš več nič okrog sebe,ampak samo njega. Ko se ti zdi kljub vsem napakam popol...
Sem doživela to. Vendar ima vse določen rok trajanja. Upam da se še kdaj ponovi

[dasha!]

moj problem je točno ta..da mislim in pričakujem, da je prava ljubezen takšna, kot je predstavlejna v romantičnih filmih. prav zato pričakujem, da bo moj fant oh in sploh romantičen,popoln.in da bo takšna tut najina zveza. seveda sm zato welikrat razočarana, in se sprašujem če je to to, če me ma on sploh rad.polno dvomov.in to postaja čezdalje hujše in pol sm slabe volje,njemu težim zarad tega ma kdo kak nasvet kako naj neham s tem?