Poletne romance

[Džeki]

Ko je že ravno poletje..

Kot mulcu se mi je ratalo vsako poletje na morju sveže zaljubiti. Bil je to čas brez interneta in mobitelov, zato je bilo malce težje vzdrževati stike na daljavo, kot danes, pa vseeno..Vedno je bilo ful močno, ful intenzivno, solze ob slovesu...potem pa sem pozabil nanjo že čez par mesecev. In če sem jo slučajno videl naslednje leto spet na morju, se stara čustva sploh niso prebudila, je bila kakšna druga aktualna.

Te stvari sem takrat doživljal precej boleče..sploh če je bila kakšna Nemka, Nizozemka ali še dlje..joj kako sem jokal, ko je šla z morja, ali sem pa jaz šel...

Tudi svojo prejšnjo punco sem spoznal na morju...nekako sva potem uspela poletno romanco pretvoriti v nekajletno zvezo...

Ko se danes spomnim nazaj...svojih najstniških poletnih romanc..to so tako lepi, a hkrati tako boleče-grenki spomini..da se raje ne spominjam sploh...

Kako je danes? 20-letnik in 20-letnica se spoznata na morju..on je iz Kranja, rečmo, ona iz Maribora..se po morskem slovesu doma dodata na facebook, obdržita stike, postaneta srečen parček?...Ali je usoda poletnih romanc enaka, kot v mojih časih, vsem možnostim navkljub..

[Nesanica]

hmmm moj problem je da je bilo veliko tujcev (Kubanec, Kanadčan, Brazilec, Američan). Z vsemi sem ostala v stikih, vse razen Kubanca imam tudi na FB. Pri vseh sem imela v mislih samo romanco, razen pri enem, s katerim sva planirala da bi ostala skupaj. Na koncu je postal največji problem, ker se jz ne bi premaknila iz te Slovenije on pa ne iz svoje ljubljene države. Sva pa ostala super prijatelja.

Če pa dodam še zgodnja najstniška leta, ko še nisem razumela poletnih hormončkov, pa mi je srce zlomil Hrvat, v bistvu sem ga tudi jaz njemu, sva oba jokala ko sva se poslavljala.

Načeloma pa verjamem da če je razdalja prevelika, se zveza ne obnese in je zato bolje da ostane pri romanci.

[celjanar]

O lubi bože mili..jokal ste se in to večkrat za ludi ko so vam sam mal hormončke zdivjal

[Jochie]

ti tega ne moreš razumet, ker živiš v drugem svetu, katerega mi nismo imeli. imeli smo le pisma...

ah, dobri stari časi...

[claire]

,,,,

[Mishela]

sama nisem nikol mela poletne romance ker so moji hormoni bili usmerjeni predvsem v šport, sem pa kolegici rihtala fante (ja, mali sma bli še.. )
en ji je všeč, malo se spogledujeta, pol pa grem v napad... se spoznama, povem da je kolegici všeč, se zmenim če se kje dobimo, prenašam sporočilca itd.
to mi je blo vedno fajn, najboljši del počitnic, ko opraviš svoje delo in ti je prijatlca zadovoljna, ti pa se lahko lepo vrneš k plavanju in žogi ah joy

ko pa je počitnic konec pol pa nič posebnega.. poslovimo se in to je to mislim da ni obdržala stikov, mogoče kako telefonsko od kerega ampak kasneje več nič ni blo

[purple_rain]

jaz sem tudi jokala. oba sva jokala, pa med nama ni bilo niti 100km. pa so že bli mobiteli.

ah, ne vem kako je "danes", ampak jaz se poletnih romanc spominjam nekako tako kot đeki. naval hormonov. najprej "ljubezen" pol pa doma "par dni" travmiranja, naslednje leto pa ni bil več tak kul.

ah te poletne romance so nujni del mladosti.

+1, z mal razlikami (med nama 500+ km, nikoli več vidla), se pa strinjam z zadnjo mislijo

[Sarissima]

Uuuf, meni se je pa to samo enkrat zgodilo
Waaaa, ko sem bla zaljubljena, je bil tak res lušten poba, kakih trinajstih pomladi verjetno . Ko je blo konec našega tabora se spomnim našega prvega "ljupčka" in potem sva se oba samo obrnila in tekla vsak h svojemu avtu in to je blo to . Mi je blo fuuuul hudo, seveda samo par dni, in potem čas za nove izzive

[Bacio*]

Huh, first love pa to... na morju... še v času osnovne šole... luštno pač... mi je ostalo kar v spominu pa tud s tem fantom sva še vedno na vezi... vredu poba

[sanna]

Sem se zaljubila v nekega fanta k je k meni domov hodil,ime mu je bilo Luka
prvi dan prišel k meni neke 10 dni je bilo v avtomobilu me je vlačil nase objemal na silo želel čutit objeme potem zunaj na travniku sva položila odejo gledala zvezde,vedno sem bila nekje v njegovem naročju meni je bilo tako zelo lepo se pogovarjati z njim,sem mu zaupala je paredkokdo k mu zaupam na ta način ampak mi je nož porinil v srce,je bil prvi fant k sem mu tako zaupala in so bili moji prvi poljubi naprej navadni potem je prišlo do stika z jezikom kako naj se izrazim francoski poljubi ampak nisem čutila ničesar ampak tako zelo sem ga vzljubila tudi če ob poljubih nisem čutila ničesar,da je srce šlo na polovico,tako zelo so mi pomenili tisti dnevi,ne bom jih pozabila,tako kot ne bom pozabila,da so bili prisiljenoi poljubi vedno več jih je želel in jaz mu dovolila mpak nisem čutila ničesar ampak mi je strl srce tako zelo,da ne morem ljubiti ponovno,ko sem želela preboleti iti z nekom na pijačo z avtom grem in se ustavim sredi močno boli srce vznostraj mene,da ne morem ustaviti bolečino tako veliko mi je pomenilo,ko sem bila z njim,zaupala mu,prepustila na srečo nisva šla tako daleč,ni me tako ranil zelo ampak neglede kako daleč sva šla je zaznamovalo mene zelo,imela sem ga rada ampak on je šel ignoriral moja čustva,je šel

zdaj imam fanta k me resnično ljubi ampak jaz ne morem ljubiti nazaj ,ker moj srce ne pusti.

[*Abby**]

sanna pusti deca, ki ga imaš zdaj in odrasti. (Prvega gotovo nisi ''ljubila'' če nisi nič čutila ob njegovih poljubih. )

[T3jcha]

Ko se spominjam nazaj mi ni žal za nobeno romanco, hkrati pa dodajam, da se spominjam kako mi je bilo hudo včasih. A nič zato, to so izkušnje, lepi spomini in popotnica za naprej, da smo močnejši.