Pesimist-Optimist-Realist
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
Black Diamond - Sramežljivka
- Prispevkov: 28
- Na forumu od: 28. 8. 2011
Vse tri besede so predvsem - besede, ki so preozke, da bi lahko definirale pogled na svet, kar naj bi tudi bil njihov namen. Mislim, da noben človek ne more spadati izključno v eno kategorijo, je pa lahko katera prevladujoča. Pri meni osebno je tako, da se dejansko ne morem odločiti za nobeno, umestila bi se v vse tri.
Moj pogled na stvari je razvejan, pester in se razlikuje glede na področje, potem pa še svoje prispevajo izkušnje, trenutno razpoloženje, okolica... Včasih, ko sem zasanjana, sem totalna optimistka, ko pride dan, ki mi res postavlja same ovire, da sem slabe volje, sem pač pesimist, če ne uspem s pozitivo prebiti smole, da me ta logično vzporedno spremlja, ko me lajf prisili, da odprem oči in pogledam na nekaj povsem objektivno, sem čista realistka.
Mislim, da nobena od skrajnosti ni v redu kot je vedno pri vseh stvareh še najbolje ubrati srednjo pot, najti pravilno kombinacijo, biti miks vsega po malem kot ustreza danim situacijam. Ni kul previsoko letati in nizko pasti, več kot pričakujemo, bolj smo razočarani, če se pričakovanja ne izpolnijo (optimist), vedno zgolj objektivno ocenjevati svet (realist) pa je nemogoče in nezdravo za ljudi okrog nas. Spet biti vedno malodušen in vdan v usodo, na katero ne skušaš niti vplivati zaradi pomanjkanja volje, upanja, pa je itak polomija, ker se ne da živet kvalitetnega lajfa črnogledo, negativa ubija (pesimist). Včasih moraš najti vso pozitivo, jo privleči na dan, z njo filat še koga drugega, čim več pozitive moraš imeti, hkrati pa ne pretiravati s sanjarijami, da se ti nos ne zatakne med oblake, da ne narediš krivice recimo, se moraš potruditi biti objektiven, včasih pa, ko si malo negativca, bo toliko lepše presenečenje zate morebitni pozitiven preobrat. Vse teži k ravnovesju, moramo tudi sami. Pestro živi, kdor zna odprto sprejemati vse, kar pride, močen in pripravljen, da stvari izboljša.
Moj pogled na stvari je razvejan, pester in se razlikuje glede na področje, potem pa še svoje prispevajo izkušnje, trenutno razpoloženje, okolica... Včasih, ko sem zasanjana, sem totalna optimistka, ko pride dan, ki mi res postavlja same ovire, da sem slabe volje, sem pač pesimist, če ne uspem s pozitivo prebiti smole, da me ta logično vzporedno spremlja, ko me lajf prisili, da odprem oči in pogledam na nekaj povsem objektivno, sem čista realistka.
Mislim, da nobena od skrajnosti ni v redu kot je vedno pri vseh stvareh še najbolje ubrati srednjo pot, najti pravilno kombinacijo, biti miks vsega po malem kot ustreza danim situacijam. Ni kul previsoko letati in nizko pasti, več kot pričakujemo, bolj smo razočarani, če se pričakovanja ne izpolnijo (optimist), vedno zgolj objektivno ocenjevati svet (realist) pa je nemogoče in nezdravo za ljudi okrog nas. Spet biti vedno malodušen in vdan v usodo, na katero ne skušaš niti vplivati zaradi pomanjkanja volje, upanja, pa je itak polomija, ker se ne da živet kvalitetnega lajfa črnogledo, negativa ubija (pesimist). Včasih moraš najti vso pozitivo, jo privleči na dan, z njo filat še koga drugega, čim več pozitive moraš imeti, hkrati pa ne pretiravati s sanjarijami, da se ti nos ne zatakne med oblake, da ne narediš krivice recimo, se moraš potruditi biti objektiven, včasih pa, ko si malo negativca, bo toliko lepše presenečenje zate morebitni pozitiven preobrat. Vse teži k ravnovesju, moramo tudi sami. Pestro živi, kdor zna odprto sprejemati vse, kar pride, močen in pripravljen, da stvari izboljša.
~¤You¤must be¤the change¤you wish¤to see¤in the world¤.~ {Gandhi}
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov