PAVZA - se splača??

[~NIA~]

^^

[Pussy_ka_]

v večini primerov je zares pavza začetek konca...jaz še s partnerjem nisem imela pavze, ampak če je že bilo tako pol sma šla narazen zares...mislim pa da je pavza prvi znak, da se te je partner naveličal oziroma, da mu nekaj manjka v zvezi...

nekak tak sem misla s tistimi dvomi tudi jaz.. mala se je le lepše izrazla

[snoopcatt]

S fantom sva skupaj slabe 3 mesece, pred tem sva se poznala kakšna pol leta. Full mi je bilo toplo pri srčku, ko sem razmišljala o njem (čeprav nikoli nisem bila vanj noro zatrapana) in potem, ko sva res začela, sem se začela ohlajat ter spraševat, ali je to sploh to..

Zdaj, na dneve, ko se mi res nič ne da, razmišljam o pavzi.. Mogoče bi res ugotovila, da to ni to in ga ne bi pogrešala, bi pa pri tem imela full slabo vest, ker bi ga prizadela (ima me res full rad in že nekajkrat me je spomnil, da se mu zdi, da je končno našel 'pravo' , kar me pa še dodatno zablokira...), hkrati pa me je strah, da kasneje ne bom našla nikogar.

Vem, najbrž glupo razmišljanje, pa vseeno - kakšen nasvet?

[ŽuŽa]

^^ Ok da že po 3 mesecih zveze razmišljaš o pavzi, za moje pojme ni normalno. Madoniš zdej bi mogla bit najbl zalublena pa v srčkih , ne pa razmišljat o pavzi. Sicer je pa tud odvisno od starosti. Koliko sta pa stara?

[Eclat]

to da se že po treh mescih pričneš ohlajat ???

lahko, da se ni šlo za ljubezen ter ti je bil samo všeč, kr še res nism slišala, da bi punca ali pa fant po treh mescih razmišljal o koncu. razen, ko med fantom in punco ni bilo nobene zaljubljenosti ter sta bla skup zarad tega kr pač nisi hotu bit samski medtem, ko so bli drugi poparčkani.

[jullia_]

hkrati pa me je strah, da kasneje ne bom našla nikogar.

Če je tole edini razlog, da si z njim, naredi obema uslugo in ga pusti.

[snoopcatt]

21 in on 22.

Ne, saj to je moj 'problem', da vanj nisem bila nikoli resno zaljubljena (ok, se bila že prej in vem, kako je lepo, in vem tudi, da pri njemu tako močnih čustev ne čutim)...

Imam ga rada in uživam, ko sem z njim, nisem pa zaljubljena vanj in to me noro moti, ker mu potem ne morem vračati čustev v meri kot bi si jih želel (se mi ne zdi fer do njega). Zaenkrat se 'tolažim', da mu je lepo z mano in, da se mogoče 1x pa le zaljubim vanj!

Nisem pa z njim zato, da ne bi bila sama; sem nasploh bolj samostojna in samosvoja, resnih zvez pa sem se po navadi bolj otepala kot pa ne..

Ni me strah biti samska (ok, ne bi pa bila rada celo življenje), me je pa strah, da nikoli ne bi spoznala tiste ta prave ljubezni, v dobrem in slabem, s katero si ustvariš družino, se skupaj postaraš itd.

V bistvu sva začela zaradi privlačnosti, z njegove strani se je ta s časom spremenila v ljubezen, z moje pa ne... ...in zato sem zdaj tukaj, ko ne vem, ali bi naprej (in naj se še naprej sprašujem ali je to to, in mogoče celo dobim odgovor), ali naj končam (in ga grozno prizadenem), ali naj počakam in potem končam (ga vseeno nekako pripravim, da mu ne smem pomenit 'cel svet' in da začne razmišljat o svoji sreči).

[*purple*]

OMG punce moje, kaj se tlele use ne prebere
Ni ti do zvezes temle fantom, ampak se ga ne upaš pustit zarad njega da ne bo trpel in zarad sebe ker si mnenja da ne boš našla nikogar
Prvo kar je, NE moreš bit z nekom, samo zato ker se ti smili, ker veš da ga bo bolelo ko bosta šla narazen in vlečt zvezo v nedogled, samo zato da bo njemu lepo, da ga ne bo bolelo, ti boš pa kaj?Pokala po useh šivih od nesreče?
Punca no tole ni res noben razlog, da si z nekom v zvezi.Poanta zveze je ta, da si z nekom s katerim si delita enaka ljubezenska čustva in če teh čustev ni, je logično da ali ta zveza ne bo prišla daleč, ali da usaj eden v tej zvezi precej trpi.
to je že rpvi razlog, zakaj to zvezo končati.
Drugi razlog ki si ga navedla,je pa da se bojiš ostati sama.
Pri 21 letih se ti bojiš da boš ostala sama, pa recimo ti damo nekje 80/90 let žiulenja?Prosim te no.
Povej mi pa drugače..Si raje z nekom kateremu čustev ne vračah, kateri ti bo slej kot prej pričel it fajn na žiuce, kateremu ne moreš dat normalnega čustvenega poljuba ampak use pod prisilo, kateremu boš čez par let kuhala kosila na silo in ne z ljubeznijo, itd....Draga moja, povem ti, bolje je biti sam kakorkoli obrneš kot pa v slabi družbi!Ne rečem, da je fant slab, ampak nekdo ki mu čustev ne vračaš zna sšasoma v tvoji glavi še kako postati slab.
in še tole me zanima..Zakaj zveze z nekom, do katerega ne čutite nič?Mislim da si pri tej starosti (govorim tudi naplošno) že dosti star, da znaš razločit kdo ti zares nekaj pomeni in kdo ne.Potem so pa itak sami problemi.Men se zdi neumno, da namenjam veliko mojega časa nekomu do katerega čutim samo simpatijo in ne ljubezni.Sčasoma se mi bi pa verjetno zdela tole prekleta muka in bi me usakič ko bi mi zazvonil telefon in se izpisala njegova cifra, kar srh spreletel.

Brezveze je vztrajat v tej zvezi, ker itak jasno nima smisla.Ti ne čutiš do njega nič konkretnega, kar je dost dober razlog, da mu to pač poveš in zadevo zaključita še preden se še bolj zapleteta.
In veš...Če se boš takole "skrivala" za nekom morda res ne boš spoznala prave ljubezni in jo boš spustila skozi....Premisli...

[jullia_]

V bistvu sva začela zaradi privlačnosti, z njegove strani se je ta s časom spremenila v ljubezen, z moje pa ne... ...in zato sem zdaj tukaj, ko ne vem, ali bi naprej (in naj se še naprej sprašujem ali je to to, in mogoče celo dobim odgovor), ali naj končam (in ga grozno prizadenem), ali naj počakam in potem končam (ga vseeno nekako pripravim, da mu ne smem pomenit 'cel svet' in da začne razmišljat o svoji sreči).

Tole si dobro povzela cel problem. Odgovor je pomoje precej na dlani, če ljubezni ni, je pač ni. In dvomim, da bo njemu sčasoma lažje, vedno težje je prekinit.

[snoopcatt]

Purple,

prepričana sem, da niso vsi pari srečni in zaljubljeni, kot v raju, do konca svojega življenja, ampak da je v nekaterih parih vsaj eden od partnerjev v dvomih. Ne rečem, da je to pogosto, ampak, da se dogaja in da najbrž nisem edina.. Če bi bilo drugače, sploh ne bi bilo razpadov zvez.

Kot prvo, nisem rekla, da mi ni do zveze s tem fantom in da do njega ne čutim nič. Če bi jaz vedela, da mi NI, bi razmišljala o tem kako čim prej končati. In ne gre se za to, da ga ne UPAM pustiti. Zaenkrat pa se sprašujem, ali je to 'to' in ugotavljam, koliko mi sploh je do njega! Vem, da je več kot prijateljstvo, nisem pa sigurna ali je dovolj za ljubezen.

Sem na začetku in nisem prepričana, sem skeptična. Glede na to, da se vidiva 1x ali 2x na teden, lahko sklepaš, da sva v bistvu še vedno v fazi spoznavanja. Tudi nesrečna nisem, nasprotno - lepo mi je z njim! Pomisleke pa imam, ker sem bila pred leti z drugim fantom in sem do njega čutila veliko močnejša čustva (če primerjam s sedanjim), metuljčke v trebuhu, mehka kolena ... Tega pa zdaj ni. Je poželenje in neka površinska ljubezen, v fazi 'fuul te mam rada' (ampak ne vem če se temu reče 'ljubim te'..), ne predstavljam pa si daljne prihodnosti z njim. Sama živim za 'tukaj in zdaj', on pa je ves v planih za cel life.

Ne gre se za to, da bi bila čisto hladna in bi se posiljevala z zvezo naprej; imam ga rada in full je v redu fant, ampak razčistit moram pri sebi... Zato sem razmišljala, da bi si vzela nekaj časa zase, kot npr. pavzo, da bi sploh ugotovila, koliko mi pomeni in ali bi ga pogrešala, ali bi ga hotela nazaj, ali bi mi bilo vseeno ... ('pavza' in 'pavza s 3. osebo' pa je pri meni razlika' - 1. je še upanje, 2. pa zanesljiv konec) Ker sama zase tudi vem, da se opletam navezanosti, je mogoče problem samo to, da si ne dovolim dolgotrajne zveze.

Sedaj me boste najbrž označile za noro... (no, sem samo zmedena)

Kot primer lahko dam sošolko, ki je s fantom 4 leta in pol.. Za tolažbo mi je povedala, da ji na začetku ni bilo kaj preveč do njega - ji je bilo, ampak ni bila nora nanj... Bilo ji je kul z njim, ni pa čutila globokih čustev. No, s časom se je to spremenilo (po letu in pol, dveh mogoče) in sedaj je ful zaljubljena. Je rekla, da si sploh ne zna predstavljat, da ga ne bi bilo v njenem življenju.
(mogoče imam zato upanje na prihodnost)

Bom pri sebi razmislila, kaj čutim in reagirala po občutkih..

... takole "skrivala" za nekom morda res ne boš spoznala prave ljubezni in jo boš spustila skozi....Premisli...

Tega se pa zavedam , zato pa ukrepam..

[trapa]

Razmišljaš o pavzi, ker upaš, da ga boš potem pogrešala in si ga zares zaželela.

Pa si ga ne boš. V sebi si že odločena, a si tega ne upaš priznat in svoj "6. čut" dušiš z vsemi mogočimi "sej nama je super" in "on je tako fajn, da ga ne bom več dobila takega" in "ne bom več mela tipa, ki bi me mel tolko rad"...

Za trenutek se dej v njegovo kožo. Jaz se ne bi dobro počutila, da bi vedla, da je tipa po 3h mescih minilo medtem, ko sem jaz čisto notri padla. Bi čimprej končala zadevo.

Kot nekdaj verižno strahopenta punca ti povem, da sem vsako razmerje končala po pavzi. Namesto, da sploh ne bi blo pavze in bi kar končala.
Zato je moje mnenje, da se TAKE pavze ne obnesejo in ne koristijo nikomur.

[*purple*]

prepričana sem, da niso vsi pari srečni in zaljubljeni, kot v raju, do konca svojega življenja, ampak da je v nekaterih parih vsaj eden od partnerjev v dvomih. Ne rečem, da je to pogosto, ampak, da se dogaja in da najbrž nisem edina.. Če bi bilo drugače, sploh ne bi bilo razpadov zvez.

v zadnjem stavku si povedala vse.Če tega nebi bilo nebi prišlo do razpadov zvez.Torej?Potem je jasno, da taka stvar ne funkcionira, razen če samo sebe prisiliš v tak položaj in se popolnoma sprijazniš s tem, da si boš posteljo še naprej delila z nekom do katerega ti ni veliko oziroma do katerega ne gojiš močnih čustev in ljubezni.Ampak takih ljudi, ki zmorejo to je malo, če že, potem imajo kakšno fejst dobro korist od njih (beri; denar recimo).Po mojem mnenju, taka zveza ne more furat.
in nihče ni reku, da so ostale zveze ljudi ki se imajo radi in ki se ljubijo, kot v raju.Oh, daleč od tega.Ampak neglede na konflikte (seveda imajo tudi ti neko mejo) se stvari da rešit normalno.Pa je en teden raja, pa dva dni ne, pa spet in spet.Ampak ko imaš nekoga ob sebi, za katerega veš da ti čustva vrača in v katerega si resnično zaljubljen, potem je veliko lažje rešit konflikt, kot pa če imaš zraven nekoga do katerega ni nič in ti gre prekleto na žiuce.Mogoče po treh mesecih tega še ne občutiš, ampak kasneje se zna pa zelo dobro pokazat.

Mogoče sama nisi rekla, da ti dobesedno ni do zveze z njim, vsekakor pa je v tvojem prvem postu to precej dobro čutiti.Jst sm razbrala, da si močno v dvomih, da razmišljaš kaj bi sama s sabo naredila, začutila sem kanček slabe vesti zarad njega in usmiljenje, ker pač te on ima rad in mu nočeš tega nardit.
Seveda v zvezah prihaja do dvomou, tudi, ampak ljubi bog, po treh mesecih?Če se po treh mesecih, ko še niti ne spoznaš človeka dobro, sprašuješ ali je to to, ko bi moralo biti najlepše in najboljše, je odgovor žal na dlani.
in žal, med imeti rad in ljubiti, je velika razlika.In ponavljam, mogoče se ti danes ta razlika ne zdi tako velika, ampak čez čas, lahko postane ogromna ogromna.
In tudi imeti se lepo z nekom, ne pove nič.sploh po treh mesecih zveze ne.

glede sošolke....Učasih ljudje zamenjujejo dve stvari: navezanost in ljubezen.Logično je, da ko si z nekom toliko časa, da se nanj navežeš.Ali pa ga res ljubiš...To je vprašanje. Možno je, seveda, ampak mislim, da če kemije že na začetku ni, je tudi kasneje ne bo, usaj v pojmu globokih in iskrenih čustev.

Lej, načeloma ne in nerada komurkoli rečem,naj zvezo konča.Vedno razmislim, če obstaja kakšna rešitev prej in jo tudi povem.Ampak pri takih stvareh kot si jih opisala ti, žal ne vidim rešitve.In ne vidim je zaradi tebe, ker boš ti tukaj tista ki bo najbolj trpela in ker si ti tista ki ne čuti tega kar bi morala.
navsezadnje je na tebi kaj boš storila.ti si nam predstavila problem, mi ti skušamo po naših najboljših močeh pomagati.zadnje besede so tvoje in od nikogar drugega.

[Kika]

zaljubljenost ni merilo- največ stabilnih in zdravih vez se razvije iz poprejšnjega prijateljstva in zaljubljenost sploh nikoli ni prisotna.

[Mravlca*]

Jaz pravim, da pavza lahko razdre ali pa še dodatno okrepi odnos. Poznam kar nekaj ljudi, ki so šli na pavzo pa so se lepo vrnili k parnterjem in so sedaj skupaj že več let. Mislim, da je pavza koristna šele po parih letih veze. Če o njej razmišljate že na začetku, ko bi mogla biti še prisotna zaljubljenost to ne kaže ravno najbolje razvoju zveze. Lažje se je zgovarjati na naveličanost kot pa graditi na odnosu in vzdrževati ljubezen.

[DrFreud]

Dobro si preberi zadnja dva posta, ker imata res veliko težo in precej resnice v sebi

Je pa seveda odvisno kdaj o pavzi razmišljal ... ko si v vezi pol leta ali pet let ... V nekaterih primerih je koristna, spet v drugih pa le splepljenje samega sebe in vlečenje partnerja za nos ...