Sem študentka, moj študij pa je takšen, da bom morala slej ko prej v tujino, skratka malo bom tu, malo tam.
Nisem tip človeka, ki bi ga zadovoljevale nekaj mesečne avanture in menjavanje partnerjev. Želim si resne zveze, ampak sedaj ko se na tej stopnji, da bom morala že čez nekaj mesecev v tujino, je hudo, ko spoznaš osebo, s katero si želiš biti.
Seveda ta fant, ki ga sem ga spoznala in s katerim se super ujameva, ne namerava z mano, ker ima tu dobro službo, primerno svoji izobrazbi. Ne vem, počutim se nekako utesnjeno, ker tako še vsaj nekaj let ne bom imela priložnosti, da se ustalim z morebitnim človekom, ki bi mi ustrezal v vseh pogledih, saj bom vedno malo tu in malo tam. Tujina me zanima in je za moj študij izjemnega pomena, ampak bojim se, da bi ostala osamljena, ker bi vedno zaradi razdalje morala prekiniti stike z ljubljeno osebo.
Zveza na daljavo ne pride v poštev, ker tega enostavno ne zmorem. Sem že enkrat probala in mi je bilo grozno.
Kakšen nasvet? Ima kdo podobno izkušnjo?
Naj še enkrat povem, da me kratke avanture ne zanimajo. Sovražim občutek, da ti je z nekom lepo pa itak veš, da bo trajalo za kratek čas.
Bi se odselili v tujino samo zaradi partnerja, če bi imeli že tukaj dobro službo, stanovanje, prijatelje, družino itd.?
