Par že na začetku veze ve da sta si usojena... je mogoče?

[mia_mia]

v kar ne verjameš, ne obstaja...

mislim, da je mogoče, da ima kak par dejansko to srečo in se najde, se začuti na začetku in odfura to ljubezen do konca...

recimo moja starša sta takšna in očka večkrat pove, da ko jo je prvič videl tam in tam, vedel da je ona tista taprava in cel kup pocukranih stvari... dolgo sem zvijala z očmi, danes pa mislim, da je to tista čarovnija, ki ju drži skupaj, ker še danes z iskrico v očeh znata govoriti o takrat, ko sta se spoznala... itak, pa da sta se kdaj spičla kot vsak normalen par, ampak onadva čutita, da sta si usojena...

[*frisko*]

^^hahahahahahahahahaha po enem letu je še vse zlato, vi2 pa pričakujeta otroka. Haahahahahahahahahaha.
Se opravičujem, ampak ne morem kaj druga.

In to govori vsak par na začetku, ko so sveže zaljubljeni, ko si nihče še pednit ne upa pred dragi, ne da bi povedal kaj si misli... Tudi midva sva t govorila od začetka, trenutno sma skupaj že 4 leta... In ja, tudi jaz bi takrat zanosila, ampak boma še vsaj enkaj let samo skupaj živela, ker nočem naredit otroka, potem pa se ne boma več razumela in bo to to. Raje odidem brez neke obveznosti...

ne razumem, zakaj vas toliko (govorim iz izkusenj tukaj na forumu in iz zivljenja) razmislja o tem, kaj bo, ce se razidete in take fore. midva oba na vezo gledava pozitivno in noben nima v glavi - o sit, otroka bova imela, kaj pa ce se cez 5 let skregava in greva narazen ... pol najbols, da bi bla cel zivljenje samo midve, ce se slucajn ne bi obnesl in bi blo pol slabo za otroka. .. meni zaenkrat se nerazumljivo razmisljanje. ce mislis pozitivno in gradis odnos na pozitivnih stvareh, lahko uspeva do konca zivlenja ... pa ce se poznas 5 let al pa 1 mesec

[Led Zeppelin]

Moje mnenje je, takšno da se ne gre za to ,da vesta da sta si usojena-ampak to da si upata več tvegati, lahko se poročiš po 5 dneh, zanosiš po 2 mesecih in začneš postavljati hišo po enemu letu, če verjameš v usodo-lahko pa čakaš 10 let in iščeš resnico.

Gre se samo zato, koliko si pripravljen tvegati.

[Fay]

Ampak ti lahko še tako vrjameš v usodo, ko pa ugotoviš, da se tvoj pratner vede po 3 letih čisto drugače, kot se je na začetku, si pred zanimivo odločitvijo. Živeti z človekom, ki se je po 2 letih odprl, se pokazal takšen kot je, ali ga zapustiti, vzeti otroku očeta (ne mi zdej govorit, da se lahko vseeno vidita. Ja se lahko, ampak ni isto, kot če ati in mami živita skupaj, takrat se otrok čuti cenjenega...)
In tudi jaz na začetku moje zveze nisem imela v glavi,da boma šla narazen. In še po 4 letih zveze imam v glavi, da boma skupaj, dokler boma lahko.

In lahko zdej rečeš, kar hočeš, ampak ti partnerja še ne poznaš. Niti po enem letu, ker je to za spoznanje vseh navad, karakterja, tudi tistih najslabših stvari o partnerju premalo...

Je pa res, da lahko uspe. Ampak sama raje malo počakam, da spoznam človeka, da vem kaj bo rekel ob kakem zapletu, vem kako bo odreagiral. Kot pa da se v največji zaljubljenosti spustim v zakon in otroka, na koncu pa se lahko vse zasuče..

[*frisko*]

In lahko zdej rečeš, kar hočeš, ampak ti partnerja še ne poznaš. Niti po enem letu, ker je to za spoznanje vseh navad, karakterja, tudi tistih najslabših stvari o partnerju premalo...

ne ti men dr mr, ce sploh ne poznas celotne situacije. poznava se ze 7let, dolg sva bla dobra prjatla, samo da je mel vsak svojega partnerja (ali vec, saj nima veze) pred tem. ko pa sva ze tolk let prezivela en ob drugem in se velik pogovarjala o tem, kaj naju pri najinih moti in tko naprej, sva nekak ugotovila, da na pomembne stvari v odnosu podobno gledava in kar naekrat sva postala par, ki zelo dobro funkcionira. tko da res mi je zal, ce sem te razocarala, ampak vsekakor tvoja zgornja izjava ne drzi