Ostati doma??

[Pontifex Maximus]

kako si bil v otrostvu zapostavljen in nisi dobil dovolj pozornosti

Ko bi bilo vsaj tako...

[*lilica*]

ti bi tud lahko svojo temo odprl...o tem, kako si bil v otrostvu zapostavljen in nisi dobil dovolj pozornosti ter se vedno trpis za tem.

Uf, to jaz opažam skozi celo njegovo pisanje, pa ne vem, če verjame temu, da RES potrebuje VELIKO pozornosti, kar sigurno ni vedno v redu

[lolitaa]

Ok, to ni tema posvečena Pontifex Maximus-u in njegovim problemom iz otroštva.Konc OT!!!

[ŽuŽa]

urš* jst se strinjam s vsem kar so punce pred mano napisale. Upam da se ti kmalu vse uredi, sam ne tega držat v seb ker bo verjetno čadalje slabše,...nihče si ne zasluži da bi njegovi starši tako ravnali z njim!

Kaj pa če se obrneš na kakšne druge sorodnike? Zihr bi ti pomagali.

[*hox*]

Js bi šla na tvojem mestu čimprej k babici, če imaš seveda možnost.

[a_pikica_a]

V spanju jih zakolješ in zažgeš - tako kot oni iz Medvod. Olajševalne okoliščine na sodišču bodo, da so te tepli, da si zaradi tega bila psihično obremenjena in da si v fazi neprištevnosti storila to, kar si. Pa še priznaš, pa boš, če si sedaj stara 17, tam pri 22ih že zunaj zapora.

Kako pa si snemala kreganje? V smislu:"Ej, počak, dej zdj se ti sm prestav, pa to pa to reč...pol me pa takole po glavi mahn, jest bom pa tkole pa tkole padla...Ok...zdaj!"

Mogoče si pa zaslužla batine?

No ja...sicer so pa drugi že marsikaj pametnega povedali. Jaz ti pa pač ne verjamem.

Prav... neokusno. To ji bo vrjetno ful pomagalo, ja.
Drugače pa vrjamem, da je težko prijavit svoje starše, ampak moreš to storit zase. A imaš morda kako prijateljico, čigar starši so ful vredu in bi se jim zaupala? Njim bo morda lažje nardit prvi korak..
Srečno punca, držim pesti.

[fatima]

urš* če se le da pojdi od doma, če imaš možnost k babici ali pa kam drugam, pomoči je ogromno od psihologov, socialnih delavk..... mislim da si vsak zasluži priložnost za srečno življenje in da živi med ljudmi ki ga cenijo in spoštujejo

veliko sreče

[PeggySue*]

Kdaj se je pa začelo vse to?Zanimivo je to,da na brata gledata drugače kot nate.Si ju vprašala zakaj je temu tako in kje po njunem delaš napake?Verjamem,da je zate situacija težka in mučna.Če nimaš druge možnosti,se poskusi pogovoriti,izvedeti,zakaj se tebi godi toliko slabše kot bratu.Sicer si pa omenila babico,za katero sprašuješ,če bi šla k njej.Kaj točno te zadržuje,da nisi že tam?
Želimi,da se ti čimprej konča to obdobje.Veliko sreče!

[suspicious_]

samo dvomim da bi ona tu kaj s pogovorom rešila... če ob vsaki stvari starša tako eksplodirala kaj bi še le bilo če bi jima rekla da z bratom ravnata lepše kot z njo? nevem no mislim da pogovro v takih primerih nima nobene teže ker tukaj bi se starša morala zavedati da delata nekaj narobe, glede na to da jo tepeta...

[trapa]

Uh, težko je vse skupaj.

Seveda, v vsakem primeru boš morala od hiše, če si želiš dobro. Tvoji starši se ne bodo spremenili, niti premislili. In ja, stanje se bo nadaljevalo. Torej tepež, poniževanje in vse ostalo sranje.

Je pa težko pri 17h rečt "dosti vas mam" in spokat. Predvsem zato, ker to rečeš staršem, ki jih imaš hočeš-nočeš na določeni ravni še vedno rad.

Jaz ti svetujem, da se pogovori z babico. Da vidiš, če obstaja možnost, da živiš pri njej. Človek, h kateremu bi se preselila, mora vedet v kaj se spušča in kaj ga lahko čaka.

Pa dej na prvo mesto v tem trenutku to, da si poiščeš vsaj nekoliko bolj zdravo družinsko okolje. Redno hodi k psihologu, daj sebe na prvo mesto in skrbi zase. Brez skrbi, psiholog ti lahko pomaga in pove kako se lahko osamosvojiš, a najprej moraš pokazat željo, da želiš stran od uničujočega domačega okolja. (V kolikor nimaš te želje, ti niti me tukaj ne moremo pomagat).
Šola te lahko komot počaka. Eno leto pavze ni še nikomur škodilo, tebi pa tako ali tako lahko samo koristi.
Tako boš v miru dopolnila 18 let in se sama, brez vsakršnega soglasja, odločila kam se želiš vpisat.

[cvetkaaa]

K pravte ene spakiraj pa pejt.. ni tko lahko. Sploh ona ko bo enrkat spakirala bo SAMA. No parants, no family... a se zavedate kok je to problem sploh otroku ki je v puberteti ko najbolj rabi pomoč?

Sej tut zdej nima glih neki pomoči... Ne vem kje se počuti bolj odtujeno, osovražena v družini ali pa sama nekje drugje. Pa itak bi eventuelno šla živet k babici. To je družina...+ a je puberteta do 17.leta? No tut če je, kmalu bo polnoletna in veliko ljudi poznam, ki so se pri 18. odselili.. če ne drugam, pa v drugo mesto študirat.

Ni lahko reči pojdi stran. Ko greš se ne moreš vračat nazaj. Poleg tega od česa bi živela, če ni zaposlena?
Jaz ti svetujem, da se obrneš na zdravnika in na socialno delavko v šoli.
Policija in CSD pa danes tako ali tako nič ne naredijo in dvomim, da bi bilo kaj uspeha.

[[She.]]

Js bi šla na tvojem mestu čimprej k babici, če imaš seveda možnost.

Jst sm tud tela to svetovat, sam če dobro pogledaš jo bojo njeni vrjetno najprej tam iskali in seveda pr prjatlcah.

[Maudisa]

Kaj pa če bi poklicala kak SOS telefon? Tam ti bi verjetno tudi znali svetovat, kako pa kaj.

Če greš babici bi verjetno tvoji prišli po tebe in bi se zgodba ponovila. No, če meniš, da ne bodo prišli po tebe (kar dvomim), potem je to ena izmed dobrih rešitev.

Kakorkoli že bo in kakorkoli boš že se odločila, ti želim, da se čim bolje konča oz. reši tole. :bussi:

[sončk]

Ni lahko reči pojdi stran. Ko greš se ne moreš vračat nazaj. Poleg tega od česa bi živela, če ni zaposlena?

Zakaj bi se pravzaprav želela vračat nazaj? Taki starši se ne morejo spremeniti, ČE se pa slučajno bi (po temeljitem psihološkem zdravljenju), bi pa itak sprevideli, da so naredili narobe in bi jo vzeli nazaj.
Ja živela bi pa pri babici ane, ta babica ima verjetno penzijo, ona pa bi verjetno dobivala štipendijo ali pa socialno, zdej polne riti vsega nekak najbrž še ne bi mela. Je ne poznam, ampak verjetno ima rajši duševni mir kot pa drago hrano in oblačila.

[Noelia]

Pojdi čim prej k tistim ljudem, ki si jih omenila. Vendar ti svetujem, da jih prijaviš, ker nisi sama- tu je še tvoj brat in bi moral tudi on stran preden bodo začeli pretepat še njega ali pa ga bodo naredili takšnega kot so oni.

Kdaj se je pa začelo vse to?Zanimivo je to,da na brata gledata drugače kot nate.Si ju vprašala zakaj je temu tako in kje po njunem delaš napake?

To, da sovražijo samo enega otroka se dogaja pogosteje kot mislimo. Razloga pa najbrž niti oni ne vedo.