Osebna kriza?

[this_is_me]

Hej!

Nevem več kaj naj naredim, nimam praktično nikogar kateremu bi lahko zaupal čisto resnico, dal iz sebe. Včasih me tako razjeda, da sploh ne poznam več sebe, ne svojih dejanj. Sem čisto en klatež, en slabič, ki sploh neve kaj dela. In ko se zavem, se lahko le zamislim nad samim seboj. Je forum pravi odgovor? Nevem. Lahko le upam.

Ne znam na kratko, tko da...Opažam, da je moj life še vedno zelo na dnu, nekako tako kot je bil vedno. Stvari se spreminjajo, toda ne preveč. Imam 30let. Živim sam, sem ful simpatične narave, ogromno vem in znam početi, nekako imam vedno angela varuha nad seboj in stvari se klapajo, toda...Ko je bilo najhuje, so se še kar poklapale. A vedno ko spoznam kako dekle, gre nekaj narobe. Vedno sem znal dobiti cifro od punce, ampak vedno tudi zajebal. Nekako se mi zdi, da ko sem v prvem kontaktu z nekom je to magnetna energija, ki ji ni para in sva pripravljena samo še na osvajanje tega sveta, toda kmalu se nekaj zgodi in nit se prekine. Nisem povedal, da sem bil obseden s seksom. Kaj kmalu sem spoznal, da je edina resnična stvar na tem svetu ljubezen in ne nek hladen odnos, toda ko se znajdem sam, v popolnem obupu, ko se jokam v sebi na ves glas in mi zaboga ne priteče niti ena solza, počnem bedarije. Bile so tudi punce na klic, v bistvu samo še en dokaz, kako neumen si lahko. Imam zakon službo, a zapufan sem do jajc. Imam očeta, ki je mentalno bolan, ki je zajebal stvari ko je bil normalen in nato zbolel, torej neveš ali bi ga klel ali mu pomagal; mamo, ki jo imam nadvse rad, a med nama ni prave connection, čeprav se oba trudiva. Imam čudovite prijatelje/prijateljice, vsi poročeni, a to ni to. V bistvu se z nikomur zares ne pogovarjam in to me ubija. Sem tisti, ki ga vedno sprašuje čisto vsak, pa človek kaj ti še delaš sam, kaj se ne oženiš...
A dejstvo je, da sem popolnoma na dnu. Najraje bi nekomu dal moj življenjepis in mu rekel, hej...zj mi pa najdi napake in jih popravi! Ampak spreminjal ne bi ničesar. Ful mi je všeč kakšna oseba sem postal. Določena sranja, skozi katera sem šel in stopil čez njih, me delajo ponosnega in sem hvaležen za njih. A nekako formula se ne izide. Želim si biti le srečen.
Zdi se mi, da vsaka punca začuti moje tegobe globoko v sebi. Najhuje je v bistvu to, da vsi mislijo kako popoln sem, kako super sem, ampak globoko v sebi sem razvalina. Mali kreten, ki sploh neve kaj dela. Znašel sem se v času, ko nevem več kako naprej...najbolj ironično se mi zdi, da ko sem si na grbo spravil zelo visok kredit, sem razmišljal o tem, da dekletu finančno nimam kaj za ponuditi, ampak dejansko vidim, da tudi psihično ne. Zadnje čase sem ful depresiven, sto na uro razmišljam, da bi si nabavil žival, nekoga, ki ga kupiš z denarjem, da te ima rad. Eto, točno tako kot sem se šel frajerja v preteklosti. Ampak spet nevem, ker nočem nikogar raniti. Delam po cele dneve, žival bi me videla pozno zvečer, tko da nevem...
Nevem kako naprej, nevem niti kakšno vprašanje tu postaviti, ampak ne znam razrešiti vprašanj, ki me mučijo in več kot očitno odganjajo dekleta iz mojega lifa. Priznam, da se bojim odpreti, ker sem tiste vrste človek, ki je zamaskiran. Močan kot skala, a tako zelo ranljiv, tako občutljiv v sebi. Bojim se odpreti, to vem. Včasih sem imel iluzijo, kako bom našel neko osebo v tistih najbolj kriznih časih mojga lifa, da bo kot nek film...pajade, hehe...tega ni. V real lifu me ni doletelo nič filmskega. In če mi kozmus veli, da moram sam skozi to, okej, I accept that. But...why do I feel like everybody is happy, everybody is having fun, expect me?

Ful je dolgo, vem. Kaj sprašujem? Nevem. Mogoče, če bo nekdo začutil moje besede, da bo vedel, kaj rabim slišat. Vem, samo to, da si nikdar nisem mislil, da bo izdan iz toliko različnih strani, zapuščen - dobesedno, in še kar migam. In noro mi je. Rad mam svoj life, res....samo...zadnje čase se pa počutim tako samega, sooo lonely, da sploh nevem kaj narest... Ko se znajdeš da si 5let samski...da je vse kar si naredil le nekje v tebi, nimaš pa kaj za pokazati, nevem...ko preživiš drugo silvestrovo sam, vsako leto na tvoj rojstni dan pozabi ena zelo ključna oseba v tvojem lifu...nevem, nekaj tu ne klapa...če pomislim, da sem šel leto dni nazaj k prostitutki ali pa mi je bilo samo še do samomora, nevem....to je dost freaky scena if you ask me...in vse v lifu jemljem ful občutljivo...oče, ki me je zanikal...družina ki me je imela rada, a me je ful zatirala...jaz pa vem, da moram zablestiti v tem lifu haha...but where's that hidden key, my wizard ha?

Okej, bolje da neham cause I could go on. Upam na komentar, da me strezni. I'm all yours.

lp

[floribunda]

mačko si nabavi. mačke so lahko precej same, še vedno pa se bo z veseljem stikala s tabo zvečer v postli.

pa še kjut se boš zdel vsem možnim ženskam

[browneyes]

oh kako sem vesela, da je tudi moški lahko pri 30ih v kurcu in ne samo 30 letnice.

[Led Zeppelin]

^^*cenzura* privoščljiva

[Edinstvena]

mah, vsi mamo te faze... čeprav, pr enih trajajo dlje pri drugih pa manj časa... poglej iz druge plati, načeloma te je življenje dost izučilo, znaš potegnit najboljše iz situacij in stopit čez, nekateri bi ubijali za to moč...

[carrie_]

Hej!

Nisem povedal, da sem bil obseden s seksom. Kaj kmalu sem spoznal, da je edina resnična stvar na tem svetu ljubezen in ne nek hladen odnos, toda ko se znajdem sam, v popolnem obupu, ko se jokam v sebi na ves glas in mi zaboga ne priteče niti ena solza, počnem bedarije.

Posledice spolne zasvojenosti. Si gledal film Shame?

[lina*]

vzemi si čas za sprostitev - šport, sprehodi v naravi, fitnes.. itd itd. Kupi si domačo žival. Sprosti se.. Vsi imamo krize in nimamo idealnega življenja.. vsi imamo takšna obdobja kdaj pa kdaj. Mogoče še to: ne delaj cele dneve. Vzami si čas zase Izkoristi sončne dneve, ti te napolnijo z neko energijo
LP

[carrie_]

Ja, ni tako enostavno. On ima težave s tem, da bi se lahko odprl, in "snel masko", da bi lahko razvil pravo intimnost. Zmožen je hladnih odnosov, a ti ga puščajo praznega. Ko najde novo punco, ta kmalu ugotovi, da je čustveno nedosegljiv in ga zapusti.

[s0nckic4]

mislim da se ti ful preveč obremenjuješ z drugimi. sam praviš, da so te ups and downsi izoblikovali v osebo kot si in da tega ne bi spremenil

razumem pa, da si osamljen ter tudi, da se težko odpreš. kako pa to rešit pa težko svetujem, ker sem sama odprta knjiga. običajno mi je asociacija, da je takih ljudi strah, da bi bili prizadeti.

kaj pa prijatelji? nobenega bližnjega pravega prijatelja? kaj se je zgodilo z njimi?

v bistvu je edino kar ti lahko svetujem, da če imaš 100-200E na mesec, ki jih lahko pogrešiš, da pojdi k terapevtu. bo najlažje in najhitreje šlo.

[this_is_me]

flori - mačka prihaja;)...lansko leto sem se odločil zanjo, nujno bo ženskega spola in samo ene ogledane pasme. A trenutno moram sebe spraviti v red.

oh kako sem vesela, da je tudi moški lahko pri 30ih v kurcu in ne samo 30 letnice.

krepnu od smeha;)

edinstvena - vem, ampak...preveč sranja na kupu veš. In počutiš se kot da ne znaš hoditi več, govoriti...Kaj naresti ko te ne more nihče več zlomiti? Sam se zlomiš. Najti se moram...najti tisto vrednost v sebi. To je moj letošnji cilj.

carrie - Shame zdownloadan. Ga pogledam.

s0nckic4 - V bistvu me je strah, če se zazrem. Ampak to ne pomeni, da ne tvegam. Samo nikoli se ne izide, tko da dejansko res nimam odgovora. Ne več. Sem človek, ki verjame v nekaj več, v energije, v kozmus in mislim, da vsaka sčasoma začuti, kaj se v meni dogaja.
Prijatelji so vsi oženjeni, težko "žuraš" z nekom ki ga doma čaka družina. A za prave probleme dejansko nimam pravega sogovornika. Od najboljše prijateljice je bil mož tako ljubosumen name, da sva prekinila stike. 2 najboljša kolega sta kolega, ki ju lahko pokličeš sredi noči in veš da bosta prišla, ampak nista poduhovljena kot jaz, če me razumeš:P Težko se je pogovarjati.
Terapevt? Hvala za predlog, ampak o stvareh ki so najlažje in hitre imam dobro izoblikovano mnenje.

V lifu je ful presenečenj. Nikoli ne misliš, da te nekaj preseneti, dokler ne pride tisti moment. Imel sem obdobje, ko mi ni bilo panike dati nastran 700eur od plače, imeti vse pokrito, si privoščiti stvari, skratka uživati, imel sem obdobje, ko nism imel imel niti za jesti in to ne samo za dan ali dva. Imel sem obdobje, ko sem imel 50ljudi okoli sebe, dnevno...imam obdobje, ko sem sam. Vse se zgodi z razlogom, tu je fora, da se ojačam. Samo vsak je krvav pod kožo. Včasih kri čutiš, včasih je ne. Sedaj jo in to precej.

[carrie_]

Težko je najti moč v sebi. Vedno iščemo (potrditve po) moči nekje zunaj, tudi v naših razmerjih, a prava moč pride od znotraj. Lahko bi bil recimo tudi v neki zvezi in se počutil tako, kot se počutiš sedaj. Potem bi šele bila kriza. Zdaj misliš, da boš našel sopotnico, in vse stvari se bodo uredile, da ne boš več osamljen... A-a, ne gre to tak Niso ljudje lastnina (ki se jo da dobiti, kupiti..., imeti, da se človek počuti bolje). Dejansko nikoli ničesar ne boš imel, tudi če misliš, da boš imel. Moral boš malo odpreti svoj srček, ne le svoj šlic ali denarnico, potem pa ne bo več osamljenosti.

[mastermind]

Sicer vse lepo in prav, a mislim, da te poduhovljenost in kozmus ne bosta spravila iz te krize.. Mogoče pa si preveč jemlješ k srcu namige iz vesolja in take zadeve? Ne bit užaljen, sam men se kot čistemu racionalistu take stvari zdijo nesmiselne..

Pa pomojem ne rabiš plačevat za terapevta, bi znala tud zdravnica predpisat kakega psihologa, ki se mu boš lahko zaupal. Marsikdo namreč nima moči razkrit se nekomu, ki ga pozna, zato tukaj nastopijo težave.. Tebi je forum, kjer je prisotna anonimnost pomagal, da se odpreš, torej bi ti lahko pomagal psihoterapevt skoraj zagotovo.. lp

[Edinstvena]

Življenje je lepo, don't forget that vzponi, padci, smeh, solze... vse to nas izoblikuje, vse to nas naredi takšne kot smo... jaz tudi sama sebe iščem, pa se mi to na trenutke zdi grozna katastrofa, sploh ko se primerjam s kom ki je mojih let in so kolegice že poročene, imajo otroke, živijo na svojem... jaz pa še kar nevem kaj si sama s sabo... no vem, nočem odrastit in ja, ko se primerjam z njimi se počutim popolnoma nesposobno bilo kaj doseči... and it hurts, as hell!

po drugi strani pa delam kar mi paše, kadar mi paše... trenutno se tudi jaz pobiram iz ene krize, ki je iz ene razpokice prešla v en velik prepad... in prvo kar me čaka je samozavest... nekoč tako polna energije, optimizma... me pogledaš zdaj, razvalina, čustvena razvalina...

but still... at the end it's gonna be allright

[Edinstvena]

Never worry about the delay of your success compared to others, because construction of a palace takes more time than an ordinary building...

[browneyes]

ma ja, to je tako... v lajfu so različne faze, in če si do 30ega leta ne poštimaš lajfa, ne ustvariš družine, potem ostaneš tam nekje vmes - nikjer in ne veš kaj bi sam s sabo in svojim lajfom...

žurke in kurbanje so mimo, drugi so se poročili in zdaj smo tu kjer smo, a ne?

tukaj ti nasveti nekih 20-25 letnic ne bodo kaj dosti pomagali.

in mačke so hinavske.