Osebna kriza?

[carrie_]

Lepo, da si si olajšu dušo. Ljudje na splošno premalo odkrito govorimo o svojih težavah, in bolj ko se zadeve tlačijo, bolj se problemi s tem le še utrjujejo. Pohvalna je tudi tvoja iskrenost v odnosih, kar kaže na to, da imaš moralo.

Tvoji obiski prostitutk so del tvoje preteklosti, kot praviš. Odločil si se, da s tem prekineš, ker meniš, da si zmožen zrelejših odnosov, samo ne veš pa , če so izvedljivi ravno zaradi te tvoje temne preteklosti. Hkrati imaš sam v sebi strahove pred tem, da bi odnosi napredovali, na prvi pogled zaradi strahu pred zavrnitvijo. Se ti zdi, da se morda za njimi skrivajo neki drugi strahovi, povezani s tem, da se bojiš biti (znova) zapuščen, prizadet? Tisti obiski prostitutk so bili prikladni za maskiranje resničnih strahov v tebi. Hkrati so ti dajali s tem, ko si za odnos plačal nek občutek kontrole (nad žensko in odnosom, tudi svojimi čustvi, ker si jih zavedno izločil), ki je prej nisi imel. Zanimivo bi bilo slišati, kako bi opisal svoj splošen odnos do žensk. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšen odnos je imel tvoj oče do mame. Si ti vmes med njima večkrat doživljal nezaupanje in svojih čustev nisi imel »pod kontrolo«, so te razjedala zaradi svoje nestabilnosti? Ko si odrastel, si našel mehanizem, kako držati čustva na distanci in pod kontrolo pri prostitutkah– in hkrati razvil strahove, ki bi ti prerečili vrnitev v cono neugodja. Imaš fobijo pred čustvi, in ravno ta fobija te blokira... Bi zase rekel, da si obseden s kontroliranjem?

Zavedaš se, da plačevanje za seks ni moralna zadeva, in tudi ni – ker si s tem kot moški ne le plačal za seks, ampak uporabil žensko kot objekt za ohranjanje občutka kontrole. In sedaj bi rad, da ti mi rečemo, da to , kar si počel ni tako huda zadeva, da je le stvar preteklosti. Je stvar preteklosti zato, ker si se odločil s tem prekiniti – v smislu dejanja - sedaj pa te čaka še težji del – da v glavi preideš nazaj v cono (možnega) neugodja in se pripraviš na (ne)milost pravega odnosa, skupaj z vsemi plusi in minusi, vzponi in padci, lepimi in malo manj lepimi čustvi.... in to brez tega, da nekje vmes zadevo namerno sabotiraš.

[Vessy]

^Zakaj pa plačevanje za sex ni moralna zadeva?

Po mojem mnenju se samo moreš naučit sprejet preteklost takšno kot je in se nehat sramovat za njo, vse kar si počel si počel iz nekega razloga, torej ko novo osebo spoznaš dodaj tudi to razlago, ji tudi povej svojo sedanje mnenje o tem in je stvar rešena. Ni se potrebno zarad preteklih stvari omejevat v sedanjosti in prihodnosti.
Sej tudi ženska bo mela svojo zgodovino, ki jo boš moral sprejet, tak more pol tudi ona sprejet tvojo, če pa ne sprejme pa pač ni prava za tebe.

Je pa res zelo pohvalno, da si želiš iskrenega odnosa in ti želim dosti uspeha pri iskanju tega.

[s0nckic4]

ma ta iskreni odnos pa to, sej ne vem če je to res najboljš.

men osebno ni treba vedet če je moj bil pri prostitutki in zdej tega ne namerava več nardit. je razlika ene napaka v preteklosti, ki človeka izuči kot pa nekaj, kar še ima vendo vpliv.

tak da jaz tega niti ne bi šla ženski razlagat. čist razumem tvojega kolega, da ženi ni povedal za 95% bab s katerimi je bil. tudi mene take stvari ne zanimajo. samo nepotrebne skrbi povzročajo take informacije.

če te to res tak grozno bremeni, potem razmisli ali je vredno to razlagat bodoči punci.

[this_is_me]

Vidim, da resnica presnemano dobrca vpliva name. Čisto drug osebek sem.

carrie - Resni strahovi so vsekakor, da se bojim biti zapuščen...v lifu nisem imel nikoli nekoga s katerim bi bil povezan, ko se na nekoga navežem, seveda ne hitro, rabim čas, ampak ko enkrat se, takrat je to to zame. Priznam, da sem ful izbirčen, ampak ne umsko, bolj srčno, kajti kemija mora biti, ampak kemija je res zelo redka...V bistvu čustev pri dekletih na klic nisem nikoli mogel izločiti, "fuka" nisem nikoli rabil, nikoli iskal. Moj splošen odnos do žensk je kot do mačk;) Rad imam nežnost, crkljanje, ljubljenje...smeh...če mi kdo diha za vrat, potem izgubim interes. Sem vedno tam, če je treba, zanesljiv. Če me ženska prižge, potem zagorim in sam bom poskrbel da vsaj žerjavica vedno. Z ljudmi ravnam tako kot oni z mano, tisti ki dobro, jih ljubim, tisti ki ne, tistih se izogibam, ne vračam, ne vlagam energije.
Moj oče je pretepal mamo, psihično ji ni bil dorasel. Ločila sta se ko sm mel 10let, do tega leta se komajda kaj spomnim o odnosu. Blackout mam očitno. V bistvu izhajam iz družine, ki ni nikoli pokazala čustev, nikoli se ni govorilo o stvareh, o katerih se ne spodobi, nikoli se ni smelo sprostiti. Dobesedno biti relaxed. Jaz sem čisto druga oseba, zto me je to ubijalo. Čustva so me vedno razjedala, bolj kot sem jih hotel kontrolirati, bolj so bila intenzivna.
Če je fobija, se bojim pokazati prava čustva. Zato, ker jih najbrž nikoli nisem smel. Ker se ni spodobilo, ker ni bilo primerno.
Obseden sem z varnostjo, v smislu, da bom sam in kdorkoli od mojih najdražjih varen. Ne v posesivnem smislu, niti malce ne, ampak občutek varnosti mi ogromno pomeni.
V bistvu kar mi vsakič strese svet je ravno to, ko čutim kako me ženska začuti...vesolje me začuti...res je, nalašč sem odgnal ženske, zavestno, marsikje že takoj, toda ne vedno. In ravno takrat ko sem se popolnoma želel prepustiti, se mi je vrnilo. Yo-yo efekt. In takrat te najbolj stre. Ko zares tvegaš in se odpreš, izkaže se pa da je bila napačna.

vessy - hvala ti...sej jaz isto čutim, veš. Neakj podobnega mi je rekla tudi sestra, čeprav ne ve za nič. Trenutni problemi so ravno v tem, kako je možno da me vsakič tista "okej" ženska začuti in včasih nti ne pride do zmenka...zmenek mi pa nikoli ni problem dobiti - pretiravam, a preveč pa tudi ne. To mi ni jasno. Imam še en problem, za katerega pa nevem al naj odprem novo temo, naj nadaljujem tu....najraje bi kar tu...

s0nckic4 - vem, kaj misliš. Po svoje ti dam prav. Ženski bi povedal toliko kot bi hotela vedeti, logično mi je, da ne bi šla v details. Logic. Povedal bi ji zato, ker v drugačen odnos ne verjamem, ker me je to izoblikovalo v to kar sem danes, ker bi se lahko nekdo ustrašil, češ da sem dobil kako bolezen, naj ve v kaj se spušča z mano. Da ve, da rabim ogromno pozornosti ko imam svoje black days a da sem njej tudi enako ali večjo količino več kot zmožen dat nazaj...

Mogoče me najbolj muči da bi šel v zvezo in dekle povabil v svet problemov. Ker so področja kjer se še učim in z veseljem bi se učil. Samo trenutno jih ne obvladam.