Osamljenost
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
- cute
- Komunikatorka
- Prispevkov: 113
- Na forumu od: 25. 11. 2007
Pa smešno je vse skupaj....kdaj se počutim osamljeno, ko je okrog mene največ ljudi. Včasih se mi zdijo vsi tako tuji. In zakaj vsi odhajajo?? Razen mojih domačih, ni bilo v mojem življenju še enega človeka, ki bi rekel, da bo ostal za vedno. Vedno so prijatelji, ki so ti blizu, pa se čez čas odaljijo in ne veš od njih nič več..in pridejo novi in se zgodba ponovi... In pride tu pa tam kak fant, ki ti obrne življenje na glavo in načrtuješ celo življenje z njim....in potem novi in spet vse znova.... A bo vedno tako? Sita sem tega!!!!!!
Kdor se smehlja, namesto da bi besnel, je vedno močnejši.
-
purple_rain - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7639
- Na forumu od: 13. 2. 2006
- Kraj: Lj
^^get yourself together, girl (že v temi "priznam da" sem te vidla javkat).
Ja, dokler boš tolk odvisna od drugih, bo tako - začni sebe postavljat na prvo mesto v svojem življenju, bo svet prec lepši (I say "prec", kar ni čist res, boš pa na pravi poti).
Tisto "v družbi se počutim osamljeno", se mi pa žal ne zdi nič nenavadnega, kako se včasih en do drugega obnašamo, ko ni iskrenih vezi med ljudmi, kako včasih kar šibamo en mimo drugega..
Ja, dokler boš tolk odvisna od drugih, bo tako - začni sebe postavljat na prvo mesto v svojem življenju, bo svet prec lepši (I say "prec", kar ni čist res, boš pa na pravi poti).
Tisto "v družbi se počutim osamljeno", se mi pa žal ne zdi nič nenavadnega, kako se včasih en do drugega obnašamo, ko ni iskrenih vezi med ljudmi, kako včasih kar šibamo en mimo drugega..
- Mahagonij
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 2523
- Na forumu od: 24. 11. 2005
- Kraj: LJ
Lol ti ne ves kaj je prava osamljenost.cute napisal/-a:Pa smešno je vse skupaj....kdaj se počutim osamljeno, ko je okrog mene največ ljudi. Včasih se mi zdijo vsi tako tuji. In zakaj vsi odhajajo?? Razen mojih domačih, ni bilo v mojem življenju še enega človeka, ki bi rekel, da bo ostal za vedno. Vedno so prijatelji, ki so ti blizu, pa se čez čas odaljijo in ne veš od njih nič več..in pridejo novi in se zgodba ponovi... In pride tu pa tam kak fant, ki ti obrne življenje na glavo in načrtuješ celo življenje z njim....in potem novi in spet vse znova.... A bo vedno tako? Sita sem tega!!!!!!
Men and women agree on one thing: they both distrust women.
-
HopeStar357 - Komunikatorka
- Prispevkov: 234
- Na forumu od: 18. 5. 2011
- Kraj: Ljubljana
Prijatle lahko spoznaš čist naključno sam odprt moraš bit za pogovor, tud kdaj s kako osebo, ki ti mogoče na prvi pogled ni najbolj všeč...in tud če si 20 , kaj ma to veze?js sm tud in sm v zadnjih recimo 2 letih spoznala zelo dobre prijatelje in to čist naključno...čisti primer, z znancem sva šla na kavo, pa mi ni bil neki zlo pri srcu, al ok, je bil zravn njegov prijatelj in zdej sva 2 leti s tem zelo dobra prijatla..isto prijateljica od bivšega...sva se zaštekale in tud če midva nisva več skupi, sva midve skos skupi in vem da jo lahk pokličem tud ob 3 zjutri...z mojo sodelavko sva postale cimre in tud zlo dobre prijateljice...tko da to, da od fanta prijatli, sodelavci itd...ne morjo bit zlo dobri prijatli, ni res...vsaj pri meni ne...tko da, če si komunikativen, boš slej ko prej spoznal nove prijatle...js sm bla zmeri bolj sramežljiva, pa nism mela s tem problemov, tko da jih boš tud ti kmalu rešu, sam ne ocenjuj ljudi na prvi pogled...in če ti nekdo ni všeč...kaj če ti bo kdo iz njegove družbe všeč in se bosta ujela?ne omejuj se...pogovarjaj se z ljudmi in boš našu kar iščeš...
~ The greatest trick that devil ever pulled, was convincing the world he didn`t exist ~
-
candy. - Kofetarica
- Prispevkov: 585
- Na forumu od: 21. 9. 2008
purple_rain napisal/-a:Ja, dokler boš tolk odvisna od drugih, bo tako - začni sebe postavljat na prvo mesto v svojem življenju, bo svet prec lepši (I say "prec", kar ni čist res, boš pa na pravi poti).
Ja, itak je največji problem ta, da postavljaš vedno druge na prvo mesto in se ne znaš imeti fajn sam s sabo. Vsaj sama sem imela večkrat take klike.. v družbi vse prav in dobro, vedno sem se imela fajn, sem bila dobre volje in nikoli nisem hotela iti domov (še zdaj me to daje), ker nočem da se vse skupaj konča in se vrne na staro. Ko sem pa morala domov in sem bila sama s sabo, kar naenkrat slaba volja, zamorjenost, sam negativizem.. oz. saj me še zdaj to pogostokrat daje, ampak se poskušam samo sebe prisiliti misliti na nekaj drugega ali pa grem kaj delati. Enostavno se je lažje zamotiti, misliti na kaj drugega in se opirati na druge. Težje je sprejeti samega sebe in se naučiti biti sam s sabo, se znati imeti tudi fajn in ne bežati iz samote. Ko si sam itak misliš na tisoč stvari, večinoma pridejo na misel negativne stvari.. se je treba zmigat, ni druge Prej ko slej moraš biti zadovoljen tudi sam s sabo in svojimi mislimi..
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov