odraslost

[BaByBlu]

čao!
zanima me do katerega leta mislte stanovat doma oz. pri kolkih letih ste sli na svoje? kaksne nacrte imate za prihodnost?
jaz zivim sama od 19 leta naprej in mi ni bed, marsikej sem se v tem casu naucila, sploh samostojnost in odgovornosti...edino ucasih se zdim sama sebi preresna za svoja leta; recimo jaz moram za full stvari sama zase poskrbt, zasluzt preko studentskeaga dela in ob tem hodim na faks in potem mi zmanjka casa za zuranje. podrugi strani sem pa ponosna sama nase, da sem ze dosegla nekaj in ne zivim vec pod pritiskom druzine.
no uglavnem, me zanima zakaj zivite eni tok dolg casa doma, a je to ekonomski razlog ali je to brezskrbnost in udobje?

[emkica]

Jest si tud že nekaj časa želim it na svoje. Dejstvo pa je, da že tri leta stanujem v stanovanju pri zasebnikih. Prvo leto je bilo še fajn, ko je bila nižja najemnina in sem si lahko z štipendijo sama plačevala stanovanje in ostale stroške. Zadnji dve leti pa mi finančno pomagajo tudi starši, ker sem pač tak osebek, da če bi ob študiju delala, nebi le tega mogla dokončat.
Je pa res, da si stanovanje in stanovanjske stroške še vedno plačujem s štipendijo, starši mi pa pomagajo v glavnem kar se tiče nakupa hrane.

Si pa želim čimprej iti na svoje, kjer bi bila sam svoj gospodar, z lastnim gospodinjstvom. Vendar to vsaj še dve leti nebo možno, ker še študiram

[kiny]

Z fantom sva se že pogovarjala o tem, da bi šla na svoje (stara bom 21 let februarja, sam tko za info )
Sam js priznam da se malo bojim, ker še študiram in bi rada mela nrjen faks in mislm da če bi šla na svoje bi nama to težko znesl finančno in vprašanje kako bi js s faksom pol vse skupi ane. Pa priznam da z denarjem včasih ne znam ravno premišljeno razpolagat. Mal me še skrbi...nočem živet tko da bi ostala samo s srednjo šolo in celo življenje delala zato da bi dobila tisto bogo plačo in z njo samo stroške poravnala pa hrano pa to za ostalo pa nebi imela.

[red_rose]

stara sem 18, studiram in zivim s fantom..starsi mi placajo najemnino (stanovanje je drugac od fanta ampak tu zivimo 4je, in jst normalno placujem najemnino - pac je to kot nek prispevek za stroske), domov pa grem na 14 dni alpa 3 tedne samo za eno noc prespat (cim manj, cim boljs ). fant prispeva dobrsen del stroskov najinga zivljenja (glih sem v eni drugi temi o tem pisala ) jst pa prispevam vso delo u najino gospodinjstvo (ostala dva fanta u tem stanovanju sta tu bolj za okras in jih vidim 2x na mesec ). se pravi kuham, perem cote , pospravljam...kar marsikatera moja vrstnica ne

bi rekla da sem samostojna, pa tut da nisem. nekako ''psihicno'' sem popolnoma samostojna ze par let...(sem ze prej zivela stran od doma v dijaskem). torej, prepovedujejo mi nicesar ne, za nasvete jih ne sprasujem, o mojem zivljenju vedo bolj malo, ne poznajo ljudi s katerimi se druzim...ce se 14 dni ne vidimo se vcasih tut NIC ne slisimo...klicem jih ne, mogoce oni mene 1x na teden ali pa se manj...tako da u tem smislu sem se res popolnoma osamosvojila...

po financi plati pa ne...pac vsak mesec dobim to najemnino od njih..drugega pa niti ne, razen tega da vem da lahko vedno racunam na njih ce se mi kaj ne bo izslo, vem da mi bodo dali/posodili denar, pa tut recimo za neke vecje nakupe se vedno racunam na njih (ampak to je zelo redko, na primer zdej bom rabila nov laptop in mislim da bodo sigurno vecino prispevali)
tako da delala se nikol nisem preko studenta... sicer zdaj sem bolj ''odvisna'' od fanta kot od starsev, tako da bi rekla da midva kot oba skupaj sva se pa ze zelo osamosvojila...fant je redno zaposlen, ma svoje stanovanje (ne placuje najemnine) in svoj avto.

to je to, o mnenju o ljudeh ki se dolgo ne osamosvojijo pa nebi... ampak okej, ce nekaterim ustreza...

men je blo 16 let zivljenja s starsi popolnoma dovolj, zadnji dve leti ko sem se ves cas tam zivela se mi je ze mesalo od tega ''nadzora'' - pa mam zelo popustljive in nezatezene starse, mene je ze to da mi je mami 1x na 14 dni rekla da bi lahko mal pospravla sobo spravlo ob zivce...sem ful samosvoj karakter in NE PRENESEM nobenih ''mej'' al pa ''pravil'' ki bi mi jih postavli starsi. ker sem ze od nekdaj sama skrbela za svoje reci in svoje zivlenje in se mi ni noben vanjga vtikoval.
zato vem da doma vec zivela ne bom nikol, se mi zdi da ze zdej ce ostanem tam vec kot en dan je vse narobe (pa se mamo drugac radi, ampak pac ne zdrzimo skup - manj kot se vidimo boljse se potem razumemo =)

[Ryu]

Z fantom sva se že pogovarjala o tem, da bi šla na svoje (stara bom 21 let februarja, sam tko za info )
Sam js priznam da se malo bojim, ker še študiram in bi rada mela nrjen faks in mislm da če bi šla na svoje bi nama to težko znesl finančno in vprašanje kako bi js s faksom pol vse skupi ane. Pa priznam da z denarjem včasih ne znam ravno premišljeno razpolagat. Mal me še skrbi...nočem živet tko da bi ostala samo s srednjo šolo in celo življenje delala zato da bi dobila tisto bogo plačo in z njo samo stroške poravnala pa hrano pa to za ostalo pa nebi imela.

se čist strinjam in bi loh tud jest čist enak napisala (z razliko da bom jest marca stara 21 )

[kiny]

stara sem 18, studiram in zivim s fantom..starsi mi placajo najemnino (stanovanje je drugac od fanta ampak tu zivimo 4je, in jst normalno placujem najemnino - pac je to kot nek prispevek za stroske), domov pa grem na 14 dni alpa 3 tedne samo za eno noc prespat (cim manj, cim boljs ). fant prispeva dobrsen del stroskov najinga zivljenja (glih sem v eni drugi temi o tem pisala ) jst pa prispevam vso delo u najino gospodinjstvo (ostala dva fanta u tem stanovanju sta tu bolj za okras in jih vidim 2x na mesec ). se pravi kuham, perem cote , pospravljam...kar marsikatera moja vrstnica ne

bi rekla da sem samostojna, pa tut da nisem. nekako ''psihicno'' sem popolnoma samostojna ze par let...(sem ze prej zivela stran od doma v dijaskem). torej, prepovedujejo mi nicesar ne, za nasvete jih ne sprasujem, o mojem zivljenju vedo bolj malo, ne poznajo ljudi s katerimi se druzim...ce se 14 dni ne vidimo se vcasih tut NIC ne slisimo...klicem jih ne, mogoce oni mene 1x na teden ali pa se manj...tako da u tem smislu sem se res popolnoma osamosvojila...

po financi plati pa ne...pac vsak mesec dobim to najemnino od njih..drugega pa niti ne, razen tega da vem da lahko vedno racunam na njih ce se mi kaj ne bo izslo, vem da mi bodo dali/posodili denar, pa tut recimo za neke vecje nakupe se vedno racunam na njih (ampak to je zelo redko, na primer zdej bom rabila nov laptop in mislim da bodo sigurno vecino prispevali)
tako da delala se nikol nisem preko studenta... sicer zdaj sem bolj ''odvisna'' od fanta kot od starsev, tako da bi rekla da midva kot oba skupaj sva se pa ze zelo osamosvojila...fant je redno zaposlen, ma svoje stanovanje (ne placuje najemnine) in svoj avto.

to je to, o mnenju o ljudeh ki se dolgo ne osamosvojijo pa nebi... ampak okej, ce nekaterim ustreza...

men je blo 16 let zivljenja s starsi popolnoma dovolj, zadnji dve leti ko sem se ves cas tam zivela se mi je ze mesalo od tega ''nadzora'' - pa mam zelo popustljive in nezatezene starse, mene je ze to da mi je mami 1x na 14 dni rekla da bi lahko mal pospravla sobo spravlo ob zivce...sem ful samosvoj karakter in NE PRENESEM nobenih ''mej'' al pa ''pravil'' ki bi mi jih postavli starsi. ker sem ze od nekdaj sama skrbela za svoje reci in svoje zivlenje in se mi ni noben vanjga vtikoval.
zato vem da doma vec zivela ne bom nikol, se mi zdi da ze zdej ce ostanem tam vec kot en dan je vse narobe (pa se mamo drugac radi, ampak pac ne zdrzimo skup - manj kot se vidimo boljse se potem razumemo =)

Ja še zmerj ti starši pomagajo, daje denar, tko da nisi samostojna, edin če je pri vas tako da starši celo življenje dajejo za stroške, ti pa ker pomivaš kuhaš in pospravljaš si pa ful samostojna?? Js tut doma kuham pospravljam pomivam in še mrsikej sam starši mi tko kot teb plačujejo stroške za šolo ostalo mam pa štipendijo (nimam visoko).
Pa študentsko življenje in dijaški dom sta čist nekj druzga kot pa bit čist samosvoja...mislm svašta. 18 let si stara pa že študiraš?

[red_rose]

pa sej to sem glih sama tut napisala? se popolnoma zavedam tega. lej, a ti morm citirat?

bi rekla da sem samostojna, pa tut da nisem. nekako ''psihicno'' sem popolnoma samostojna ze par let...(sem ze prej zivela stran od doma v dijaskem). torej, prepovedujejo mi nicesar ne, za nasvete jih ne sprasujem, o mojem zivljenju vedo bolj malo, ne poznajo ljudi s katerimi se druzim...ce se 14 dni ne vidimo se vcasih tut NIC ne slisimo...klicem jih ne, mogoce oni mene 1x na teden ali pa se manj...tako da u tem smislu sem se res popolnoma osamosvojila...

po financi plati pa ne...pac vsak mesec dobim to najemnino od njih..drugega pa niti ne, razen tega da vem da lahko vedno racunam na njih ce se mi kaj ne bo izslo, vem da mi bodo dali/posodili denar, pa tut recimo za neke vecje nakupe se vedno racunam na njih (ampak to je zelo redko, na primer zdej bom rabila nov laptop in mislim da bodo sigurno vecino prispevali)

18 let si stara pa že študiraš?

ja 18 sm stara in studiram, ker sem preskocila en razred v osnovni soli, sem eno leto pred vrstniki.

edin če je pri vas tako da starši celo življenje dajejo za stroške

ne bojo mi dajali celo zivljenje, do takrat pa financno nisem samostojna, pa ne dajejo mi nasploh za stroske, od njih dobim fiksen znesek 125€ na mesec, nic vec in nic manj, to pa niti slucajno ne pokrije vseh stroskov

cist si me narobe prebrala punca!!!

[lorelaj]

Bom kar tukaj vprašala ... A ima katero izmed vas strah pred odraslostjo? Mene zadnje čase kar tesnoba zagrabi, ko razmišljam o tem. Pri 22 letih bom diplomirala, jaz se pa počutim še tako zelo mlado. Sploh si ne predstavljam, da bi morala iti jeseni že v službo. Panično strah me je rutine-vsak dan vstajanja ob 6h zjutraj, potem 8 ur službe, temu sledijo opravki doma ipd. Strah me je, da bi morala že čez nekaj mesecev zamenjati celoten življenjski ritem in resnično postati "odrasla". Strah me je da bi postala zagrenjena, da bi bila prisiljena opravljati službo, ki me ne zanima in da bom imela premalo časa za zabavo. Takrat mi vedno postane žal, da sem bila pridna na faksu in da nisem malo zavlekla študijskih let. Ravno te moji strahovi so tudi eden od razlogov za to, da sem se odločila, da bom študij nadaljevala na podiplomski ravni. Poleg tega imam še strah, da mi ne bo v življenju uspelo vse kar sem si zadala, da bom povsem povprečna oseba s povprečnim življenjem. Ah, najbrž samo preveč razmišljam ...

[kiny]

red_rose hvala za citacijo, zakon si
Pa glej js tut doma pospravljam, kuham, pomivam, likam, perem...a pol pa to kr pomen da sm samostojna delno zart tega? Js mislm da samostojnost je čista neodvisnost, ne pa to če js doma kej nrdim, sj to dons že vsak doma kej naredi. Psihično pa možno, te ne poznam. Sama vem da bom svoje fuuul pogrešala in jih bom vrjetno obiskovala čimvečkrat kot bo to mogoče, ker jih mam rada, oziroma prihaja bom na obiske tko da me noben ne bo nadzirou.


lorelaj mene je strah samo to, ko je dons stanovanjev težko kupit, da se morš zakreditirat...sj lahko na najemnino vzameš, sam tm nikol ni 100% vse. Najbolj me je strah pač tega kakšno službo bom dobila da bom vse finančno zmogla oziroma bova z mojim fantom zmogla.

[red_rose]

Pa glej js tut doma pospravljam, kuham, pomivam, likam, perem...a pol pa to kr pomen da sm samostojna delno zart tega?

ja ampak jst tega ne delam doma, jst to delam u fantovem stanovanju kjer skupi ziviva, in imama svoje gospodinjstvo, ki ga vodim jaz in to je cist neki drugega kot pomoc mami in atiju. si prebrala sploh moj post?

in nisem rekla nikjer da sem popolnma samostojna, nevem zakaj si se tako ob to obregnila, ce sploh tega napisala nisem

[kiny]

Joj ti tut ne zastopš. Js tut sama za svoje stvari skrbim, čeprou sm še pri starših, bi šla na svoje pa finančno ne znese. Skrbim za svoje stvari, od fanta stvari, sicer ne živiva skupej, sam je pa skorej skos pr men, in perem najine stvari in likam najine stvari (pa tut od staršev stvari), pospravim po hiši, vrjetno še več nrdim kot pa ti ker večino naredm za 4 osebe ne sam za 2 osebi kot ti, sam sej je vseeno. Vrjetno si, ko si živela še doma mogla samo svojo sobo pospravlat in pač ne razumeš da nekateri pa mormo mal več doma nrdit.

[red_rose]

Joj ti tut ne zastopš. Js tut sama za svoje stvari skrbim, čeprou sm še pri starših, bi šla na svoje pa finančno ne znese. Skrbim za svoje stvari, od fanta stvari, sicer ne živiva skupej, sam je pa skorej skos pr men, in perem najine stvari in likam najine stvari (pa tut od staršev stvari), pospravim po hiši, vrjetno še več nrdim kot pa ti ker večino naredm za 4 osebe ne sam za 2 osebi kot ti, sam sej je vseeno. Vrjetno si, ko si živela še doma mogla samo svojo sobo pospravlat in pač ne razumeš da nekateri pa mormo mal več doma nrdit.

ok ocitno se ne zastopiva, zato res ne razumem zakaj se tolk vtikujes ravno v moje poste. ti me nisi dobro razumela, jst tebe ne ker ti sploh nic nisi napisala..

men se zdi to mal vecja ''samostojnost'' da to delam nekje drugje kot doma, tako pac je, tako JAZ mislim ker pac enkrat je treba nardit ta korak, in men se zdi ful drugac a nekdo to dela doma al pa na ''svojem''

ampak...a ni vseen? lep vecer ti zelim se naprej, pa predvsem cim manj nepotebnega ''kreganja'' po forumu

[kiny]

Men se pa ne zdi. Ene so doma mal preveč razvajal pa pol misljo da k greš na svoje je pa to neki ful uaaau (čeprou še zmer starši dajejo denar
) Sam sj je res vseeno, vsak po svoje misl.

Lep večer tut teb

[keepsake]

tuki je treba upoštevat, da je za nekatere odkritje čistil za steklo pa recimo sistem kako se posodo pomiva že kr konkretn korak k 'samostojnosti', hehe

[FemmeFatal]

Ampak zakaj je naslov teme odraslost, govorite pa o necem drugem - zivljenju na svojem? Meni sta to dve popolnoma razlicni stvari, ki sta pri nekaterih seveda lahko zdruzeni.

Odraslosti me ni strah. Ta je prisla z leti sama od sebe. Ceprav se vcasih zalotim pri skrajno otrocjem in naivnem razmisljanju. Samostojnega zivljenja pa se kar malce bojim, ker vem, da zna biti zelo stresno. Predvsem za denarnico. Poleg tega mi doma nic ne manjka. Imam svoj prostor, svojo intimo, nihce se ne vpikuje name (no, vcasih tudi, zato pa so druzine). Gospodinjska opravila (doma ali "doma") pa zame niso znak samostojnosti. So znak lepe vzgoje, delovnih navad,... Nikoli pa nisem med kuhanjem kosila ali pomivanjem posode doma ali pri njemu pomislila, da sem zato kaj bolj samostojna. Mogoce le to, da mi bo zaradi doma pridobljenih znanj na svojem lazje.