Miteq
Pardon, v prejšnjem postu sem še nekaj dopolnil.
Tvoji argumenti so veljavni, ampak mene niso prepričali, ker izhajam iz drugačnih izhodišč. Za tem stoji huda "filozofija" (ne mislim na navadno besedičenje ali vero), pri kateri mi je preprosto zmanjkalo vprašanj. Seveda pa ne gre le za teoretiziranje.
Negativna in pozitivna čustva so povezana, ampak kdo stoji za vsemi negativnimi čustvi in kakšen je njegov namen pa je povsem drugo vprašanje. Izgleda da je v vesolju je neka sila, ki si na vso moč želi z negativnostmi nekaj dosečti in ta odgovor lahko dobi od nas s tem, da nam povzroči trpljenje, od katerega pa mi sami nimamo nič. Tako da... naša jeza posredno morda koristi tej sili (vsaj tako ona "misli"), vsem ostalim pa močno škodi. No, to je en vidik na to zadevo, precej ohlapno prikazan.
Ljubezen pa je tista, ki vse gor drži in se trudi, da ne bi vse razpadlo.
Saj se bom enkrat o tem razpisal na veliko... samo tukaj se mi zdi, da se ljudem ravno ne ljubi preveč brati.
Že sam pogled na to, kaj se dogaja s človeškimi možgani, ko se jezimo, nam marsikaj pove.
Še nekaj sem se spomnil glede kmečkih upporov.
miteq napisal/-a:Silo upanja po pozitivni spremembi življenja je gnala predvsem jeza - jeza, ki je ljudem govorila naj se uprejo tiraniji opresorjev - svojih zemljiških gospodov - saj si zaslužijo še kaj boljšega, kot to, da jim vsake toliko časa poberejo tretjino letine.
Tu ni šlo za jezo, ampak za močno voljo. Tisti ki so delali z navdušenjem in ravnodušnostjo ter ljubeznijo do boljšega življenja, so bili bolj uspešni pri prepričevanju drugih. Ostali, ki pa so delali z jezo, so sami sebe potolkli. Kmečki uporniki so si hoteli izboriti svoje pravice najprej z razumom, potem pa ko jih ni nihče poslušal, tudi na silo. Tisti, ki so se bojevali z veliko jezo v sebi, so trpeli in uničevali vse okrog sebe. Tisti, ki so se bojevali z veliko ljubeznijo in radostjo do svojih bližnjih, pa so se borili z neprekosljivo močjo. Zakaj? --> Ker so podzavestno vedeli, da se borijo proti zlu. Tisti ta jezni pa so dvomili vase, ker jih je spremljala jeza in jih sproti uničevala.
Željka
Če te nekaj spravi ob živce, bo jeza problem le potlačila, ne pa rešila. Tako si dvakrat na slabšem. So druge metode, po katerih lahko komu kaj razložiš in so bolj uspešne. Seveda pa se jih moraš najprej naučiti.
P.S.: če si "Babe In Total Control of Herself", pa se hkrati jeziš, to potem nekako ne gre skupaj
Karkoli že... naj še kdo poda svojo verzijo. Če me bo kdo prepričal, da je jeza koristna, mu dam za pijačo.