obsedenost z spolnostjo?

[Weilyi.]

Ljudje se spreminjajo tudi nezavedo. Res imaš nerelane poglede na stvari, ampak vprašanje je, čemu si potem sploh odprl temo, če že vse veš kako in kaj.

[pohorc]

Ti mogoče ogromno trave prekadiš? Poznam enega, ki naklada na zelo podoben način in je močno v teh vodah. Fakin zblojenci... se mi smilite ženske, da morate takšne desce prenašat.

[pirodoksin]

Spremembe so možne samo, če odstopiš od tega kar si in kar zastopaš. Potem pa več nisi tisto kar si po naravi. In nikjer ne piše da je potrebno učit in prilagajat, da boš srečen v življenju. Bolj pristno je če si to kar si, pa magari nesrečen, vse drugo je umetno, če se človek spreminja (tudi če je to na bolje).

Pač jaz sem čudak in to ostaneš vedno za ljudi, ker imajo vedno to v glavi kak si bil, pa tudi če se spremeniš v najboljšega človeka.

Mislim, da imaš čisto zgrešen pogled na to, kaj je pristnost. Če se nekdo nauči socialnih spretnosti s pomočjo psihoterapije ali kako drugače pozneje v življenju (ker v najstniških letih in prej pač ni imel možnosti), še ne pomeni, da je to njegovo vedenje nepristno. Spet ti bom dal lasten primer, ker se pač najbolj poznam - v srednji šoli se v socialnih situacijah nisem znal najbolj obnašat, pogosto se sploh nisem smejal, nisem znal ogovorit ljudi, bilo me je strah. Zdaj mi to gre, ker sem pač delal na sebi - ampak moj smeh v družbi je ravno tako pristen kot smeh vseh ostalih, saj se ne ponarejam, sem pač drugačen. To je tako kot če preoblikuješ glino - še vedno ostane glina.

Zavedaj se, da če cele dneve zdiš doma ne moreš imeti normalnega pogleda na svet. Vsakemu bi se po domače "zmešalo", če bi bil zaprt med štiri stene. Res ne razumem, kaj je v tem pristnega. Ja ok, morda je to vedenje zate zdaj pristno, ampak to ne pomeni, da bi bilo nepristno, če bi se naučil ali spremenil.

Lahko ti dam tudi primerjavo z mišicami - eni so pač mišičasti po naravi in jim ni treba kaj dosti storiti pa bodo imeli kar v redu postavo. Drugi imajo drugačno konstitucijo in morajo za enake mišice stalno trenirati - a so potem njihove mišice manj resnične?

Takšna nepristnost kot jo ti omenjaš se pojavlja pri določenih motnjah osebnosti, predvsem narcisizmu in histrionični motnji. Te osebe se vedejo tako kot se, zato ker imajo potrebo, da jih drugi občudujejo, v resnici pa ne vedo, kaj bi rade - za narcisizem je značilno, da ti ljudje v resnici sploh nimajo dobre samopodobe, ampak se vedno "mečejo ven", ker bi radi potrditev drugih. Če bi se torej ti rad spremenil samo zato, da bi te občudovali drugi, potem je to res nepristno. Če pa bi se rad spremenil zaradi sebe, potem to ni nepristno. Če se v neki socialni situaciji nočeš obnašat, tako kot drugi se pač ne obnašaj tako. Ampak če se znaš obnašati drugače (česar se morajo prav vsi naučiti), potem bodo vsa tvoja vedenja pristna, samo izbiraš med njimi.

Človek se ne samo rodi in ostane tak kot je celo življenje - človek nujno potrebuje okolje, da se razvija. Okolje pa pomeni tudi samodejavnost.

@pohorc: po moje sploh ni treba, da kadi travo, podoben učinek ima, če nimaš stika z zunanjim svetom. Pač to dobesedno vpliva na tvoje možgane, čim dlje traja, bolj. Še posebej pa pri otrocih, ki so bili zapuščeni - taki otroci nimajo samo nekih "psihičnih" primanjkljajev, ampak majo dobesedno manjše in drugačne možgane ...

[pirodoksin]

Spremembe so možne samo, če odstopiš od tega kar si in kar zastopaš. Potem pa več nisi tisto kar si po naravi. In nikjer ne piše da je potrebno učit in prilagajat, da boš srečen v življenju. Bolj pristno je če si to kar si, pa magari nesrečen, vse drugo je umetno, če se človek spreminja (tudi če je to na bolje).

Pač jaz sem čudak in to ostaneš vedno za ljudi, ker imajo vedno to v glavi kak si bil, pa tudi če se spremeniš v najboljšega človeka.

Mislim, da imaš čisto zgrešen pogled na to, kaj je pristnost. Če se nekdo nauči socialnih spretnosti s pomočjo psihoterapije ali kako drugače pozneje v življenju (ker v najstniških letih in prej pač ni imel možnosti), še ne pomeni, da je to njegovo vedenje nepristno. Spet ti bom dal lasten primer, ker se pač najbolj poznam - v srednji šoli se v socialnih situacijah nisem znal najbolj obnašat, pogosto se sploh nisem smejal, nisem znal ogovorit ljudi, bilo me je strah. Zdaj mi to gre, ker sem pač delal na sebi - ampak moj smeh v družbi je ravno tako pristen kot smeh vseh ostalih, saj se ne ponarejam, sem pač drugačen. To je tako kot če preoblikuješ glino - še vedno ostane glina.

Zavedaj se, da če cele dneve zdiš doma ne moreš imeti normalnega pogleda na svet. Vsakemu bi se po domače "zmešalo", če bi bil zaprt med štiri stene. Res ne razumem, kaj je v tem pristnega. Ja ok, morda je to vedenje zate zdaj pristno, ampak to ne pomeni, da bi bilo nepristno, če bi se naučil ali spremenil.

Lahko ti dam tudi primerjavo z mišicami - eni so pač mišičasti po naravi in jim ni treba kaj dosti storiti pa bodo imeli kar v redu postavo. Drugi imajo drugačno konstitucijo in morajo za enake mišice stalno trenirati - a so potem njihove mišice manj resnične?

Takšna nepristnost kot jo ti omenjaš se pojavlja pri določenih motnjah osebnosti, predvsem narcisizmu in histrionični motnji. Te osebe se vedejo tako kot se, zato ker imajo potrebo, da jih drugi občudujejo, v resnici pa ne vedo, kaj bi rade - za narcisizem je značilno, da ti ljudje v resnici sploh nimajo dobre samopodobe, ampak se vedno "mečejo ven", ker bi radi potrditev drugih. Če bi se torej ti rad spremenil samo zato, da bi te občudovali drugi, potem je to res nepristno. Če pa bi se rad spremenil zaradi sebe, potem to ni nepristno. Če se v neki socialni situaciji nočeš obnašat, tako kot drugi se pač ne obnašaj tako. Ampak če se znaš obnašati drugače (česar se morajo prav vsi naučiti), potem bodo vsa tvoja vedenja pristna, samo izbiraš med njimi.

Človek se ne samo rodi in ostane tak kot je celo življenje - človek nujno potrebuje okolje, da se razvija. Okolje pa pomeni tudi samodejavnost.

@pohorc: po moje sploh ni treba, da kadi travo, podoben učinek ima, če nimaš stika z zunanjim svetom. Pač to dobesedno vpliva na tvoje možgane, čim dlje traja, bolj. Še posebej pa pri otrocih, ki so bili zapuščeni - taki otroci nimajo samo nekih "psihičnih" primanjkljajev, ampak majo dobesedno manjše in drugačne možgane ...

[jurre]

To je odvisno od vsakega posameznika kako gleda na stvari. Vegetarijanec se tudi ne bi počutil pristnega če bi začel jest meso. Za mene pač ni nekdo pristen ki spreminja mnenja in govori drugače kot dela. Tudi če se lopov spremeni, ga bodo ljudje si vedno zapomnili po tem, da je bil včasih lopov.

Če se večina ljudi sprijazni s tem da niso masovno zanimivi za trg, se naj. Za mene to ni življenje, če večina ljudi ne gleda na cesti za tabo, ker si jim optično všeč. Kako se sam ceniš ni nič vredno, dokler nisi večini ljudi všeč, ker ti večina daje vrednost, ne pa samo par bližnjih posameznikov.

Kot primer, če recimo narediš izpit za avto, pa ti nekdo reče zakaj ti rabiš sploh avto, je to pač znak da avta ne rabiš in je nesmisel da ga imaš, pa čeprav bi ga rad. Ker bodo ljudje vedno mislili da je nepotreben in da si vrgel denar stran. Družba ima vedno prav in pove resnico med vrsticami.

Drog še nisem nikoli poskusil, nimam pa nič proti njim. Je pa še en lep primer posta da nima smisla za mene, ker ne morem živet v taki družbi, kjer te ljudje nonstop zaničujejo kot ničvredneža...

[Vessy]

A pol je bolj važno kaj si okolica misli o tebi, kot to kaj si ti misliš o sebi? Drugi te potem bolj poznajo, kot ti samega sebe?
In okolica bolj ve ali ti rabiš avto ali ne?
Mislim ob takem razmišljanju se sploh ne čudim, da si tak nesrečn.

Ne, družba ti ne pove resnice, ker te družba tud ne pozna in ne ve vsako podrobnost o tebi, družba sklepa na podlagi par informacij, ki jih ma in si jih lahko tud narobe razlaga. Drugim se j.... za tebe, zato pa se lahko iz vsake malenkosti delajo norca.

[pirodoksin]

Se popolnoma strinjam s tem: drugim se jeb* za tebe. Bolj kot drugi se poznaš sam, veš kaj znaš, kaj zmoreš itd. Drugi so bolj slabo ogledalo in ti pogosto kaj rečejo samo zato, ker imajo lahk slab dan (npr. se razjezijo na tebe, čeprav so v resnici jezni na šefa, ampak na njega se ne morejo jeziti, ker bi ostali brez službe), poleg tega majo ljudje različne kriterije o tem, kaj je ok, kaj ni, dost ljudi je pa tudi kretenov. Ni mnenje vsakega naključnega mimoidočega enakovredno, sploh pa če te ne poznajo. Ljudje te cenijo predvsem na podlagi tega, kako se vedeš do njih - in tisti, s katerimi niso v nobenih odnosih, si na podlagi tega ne morejo ustvarit mnenja, zato je pač njihovo mnenje ni tako ustrezno.

Recimo en primer: hrvaški psihologi so naredili en eksperiment, v katerem so sodnikom dali sodne spise, na ene so dali slike lepih žensk (ki niso nujno ustrezale obsojenim), enim so dali grde slike, enim pa jih niso dali. In glej ga zlomka: sodniki so dali lepšim ženskam manjše kazni. Res objektivno? Neki lepi punci pogosteje popuščajo in imajo do nje drugačne kriterije samo zato, ker je lepa - in to delajo čist podzavestno. To še zdaleč ne pomeni, da je ta ženska kaj manj kriva ali recimo da je bolj pametna (za lepše ljudi pogosto menimo, da so bolj pametni, spet čisto podzavestno) ...

To kar pišeš zdaj je ne samo nelogično, ampak že čist bizarno in skregano z zdravo pametjo ... resno, daj poišči si pomoč, ker maš čist nerealne predstave o življenju, nimam ti kaj drugega reč. Sej če meniš, da te drugi bolje poznajo kot se ga sam, boš tako mnenje najbolje dobil pri psihologu. In ne, ne bo te poskusil spreminjati v kaj nepristnega, če tega ne boš sam hotel. Ne morejo te prisilno hospitalizirati, razen če si psihotičen/maničen ali kaj podobnega ali če škodiš drugim, kar pa zate ne velja.

[dot]

(za lepše ljudi pogosto menimo, da so bolj pametni, spet čisto podzavestno) ....

A ni tisti splošno uveljavljen kliše bolj v obratni smeri

[pirodoksin]

Ma, v resnici je dost bolj kompleksno - odvisno od nekih specifičnih značilnosti osebe, od ocenjevalca, od situacije itd. Pač napisal sem poenostavljeno, za primer, to ni tema o vseh vrsta halo efekta
V opisanem eksperimentu so ugotovili še nekaj: da so sodniki nekaterim lepim ženskam dali višje kazni - v primerih, kadar so svojo lepoto izkoristili za svojo korist, npr. kadar so skušale zapeljati policista

[jurre]

A pol je bolj važno kaj si okolica misli o tebi, kot to kaj si ti misliš o sebi? Drugi te potem bolj poznajo, kot ti samega sebe?
In okolica bolj ve ali ti rabiš avto ali ne?
Mislim ob takem razmišljanju se sploh ne čudim, da si tak nesrečn.

Ne, družba ti ne pove resnice, ker te družba tud ne pozna in ne ve vsako podrobnost o tebi, družba sklepa na podlagi par informacij, ki jih ma in si jih lahko tud narobe razlaga. Drugim se j.... za tebe, zato pa se lahko iz vsake malenkosti delajo norca.

Ja saj, te informacije pa ti dajejo vrednost v družbi. Pri tem ti nič ne pomaga kašen si v resnici, če ostali drugače mislijo.

Psihoterapija kot rečeno ne pride v poštev, ker imamo vsi drugačne norme in poglede na stvari. Pač lepšim ljudem je lepše v življenju in pridejo bolje skozi, ker majo več možnosti.

[Dioniz]

Torej zate sta npr. Bill Gates al pa Janez Janša lepa človeka?

[Vessy]

Pri tem ti nič ne pomaga kašen si v resnici, če ostali drugače mislijo.

In kaj maš od tega, če živiš tak kot drugi to pričakujejo? A pol je boljše bit "slab" človek, zato da spadaš k družbi, kot pa bit "dober" človek in sledit svojim željam, delat tisto kar te veseli? (to je zdaj karikirano, ker seveda niso vsi slabi, ki spadajo k družbi, al pa so družabni...)

Pač lepšim ljudem je lepše v življenju in pridejo bolje skozi, ker majo več možnosti.

Zakaj pa pol po tvojem obstajajo ženske, ki so vizualno ful privlačne pa so kljub temu nesrečne?
Pol ti je tud zunanji videz več vredn, kot karakter?

A si vedno dajo tolko na mnenje drugih? Zanima me, kje ti je naredlo ta klik, da je tvoje življenje nič vredno, če praviš, da si včasih tud delo, gledal filme, bil bolj produktivn.

[jurre]

Jaz govorim o tem, da te napake iz preteklosti zaznamujejo in ti dajo etiketo, ne pa to kar ti sedaj počenjaš oz. bi rad. Ljudje se te bodo vedno spominjali po tem kakšna zguba si bil včasih, tega se ne da odpravit. Pa tudi če je sedaj vse super, si bodo rekli koliko let je izgubil, koliko smo mi vse v tem času doživeli.

Saj ne govorim, da če si lep, da imaš zagotovljeno lepo življenje. Imaš pa več možnosti in pa ponudbe in potrditev na trgu, da te kdo hoče. Brez solidnega videza, ne pomaga nič, tudi če si najboljši človek (v primeru da hočeš čimveč ljudem bit všeč).

Kaj se zgodi? Zgodi se življenje, ko vidiš kako sodelavci uživajo, koliko punc so že imeli za eno noč, kake seksualke zgodbe imajo za pripovedovat.

[Dioniz]

This is so wrong on so many levels....

[pirodoksin]

Kaj pa če zamenjaš socialno okolje?

Sem ti že povedal svoj primer, pa ti bom še enkrat. Mene so tudi celo OŠ zajebavali, pol v SŠ so me nekateri še vedno, nekateri pa so se od tega distancirali in so to obsojali, pol na faksu sem pa itak čist zamenjal družbo, tak da sploh niso vedeli, kako so me včasih zajebavali in imajo čist drugačno mnenje o meni. Mnenje pa so si seveda ustvarili na podlagi mojega odnosa do njih, ne pa na podlagi tega, če sem kdaj omenil, da sem se naučil brati zadnji razredu ali če sem povedal, da sem se šele pri 10-ih letih naučil zavezati vezalke. Resno, a zaradi tega naj bi me blo sram? Zaradi tega naj bi me še zdaj zajebavali? Isto sem ti že omenil, na začetku 1. letnika faksa sem bil zelo zadržan, skoraj avtističen, sedaj pa me imajo za povprečno družabnega (in meni je to čist ok) in so nad tem navdušeni. Ne govorijo, kakšen sem bil včasih, pa tudi ne vem, zakaj bi me zaradi tega obsojali. Itak pa se generacije menjajo, vsako leto prihajam v stik z drugimi ljudmi, vsako leto mam v bistvu možnost, da si ustvarim neko novo podobo o sebi.

Ok, so te zajebavali v OŠ, zajebavali so te v službi. Zdaj nisi v OŠ, lahko dobiš novo službo, si izbereš novo okolje, začneš novo življenje. Lahko pa tudi živiš sam, če v tem uživaš (nekateri da, ampak zdi se mi, da ti nisi med njimi), če si sam, ti bi moralo biti pa itak vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi. Stvarno, misliš, da ljudi zanima, s katero roko si brišeš rit? Jaz ljudem tudi direktno povedam kake gluposti o sebi, njih boli k***c, mene boli k***c, vsi smo srečni.
Ljudje nimajo ravno dolgega spomina, poglej npr. politiko. Pahor je bil pred dvemi leti eden najmanj priljubljenih politikov, danes je drugi najbolj priljubljen.

Pa poglej malo kako pišeš: v 3. osebi - na ta način se poskušaš distancirati o teh problemov, jih prikazati kot neka dejstva. Kar je seveda nerealno, tvoji problemi so zelo subjektivni, nekdo drug v taki situaciji bi to zaznaval čisto drugače. Ne gre za nobeno absolutno resnico.

To o sodelavcih smo ti pa že razložili: pretiravajo, če je pa to res, potem si se očitno družil z zelo nadpovprečno spolno aktivnimi osebki.