obsedenost z spolnostjo?

[s0nckic4]

OT
claire, welcome back

[elektrobum]

prosim jurre, naj bo od tebe kaj haska, bejž v parlament z bombo na hrbtu. boš mel spomenik, prisežem! boš narodni heroj, evo dam roko v ogenj!

se podpišem...

[jurre]

(ah, fant, greš skozi hudo fazo, ki smo jo vsi dali čez "noben me ne mara in me nikoli ne bo, do konca bom samski in osamljen". eni v hujši, drugi v blažji obliki. čisto popolnoma sam si kriv. sam. ko boš to dojel, boš že na pol poti razsvetljenja, pozitive in odkril boš "krasni novi svet".)

In kje sem zapisal, da nisem sam kriv? V tem je ravno razlika med mano in ostalimi, ki si zatiskajo oči, taki ki imajo podobne probleme. Da jaz priznam, da sem drek, medtem ko drugi lažejo sami sebi, da so ok in se preko pranja možganov pri psihoterapevtih in terapijah prepričajo, da pa so sedaj kar naenkrat enakovredni ostalim. Če nekaj pokvariš se tega ne da popravit.
Jaz pač ne verjamem v spremembe. Če te je oseba enkrat prizadela za mene ni druge možnosti za to osebo, pa čeprav je super oseba od sedaj naprej. Enako je pri pogledu na sebe. Vsak ima samo eno možnost in nekdo, ki je enkrat naredil napako, je pokazal da je dovolj šibak, da jo lahko spet. Ljudje, ki drugim opravičujejo (tudi sebi) so za mene ljudje brez hrbtenice.

Za to odpade vsakršna oblika terapije. Več je vredno da si pristen, kot pa da si srečen. Sicer pa po smrti bomo vsi enaki. Nikomur ne bo koristilo, če je bil dober ali slab oz. če je dosti doživel ali ne.

[emanuela]

Kaj točno bi ti rad od forumašev ? Ker mi čez celo temo ni jasno, kaj si hotel doseči z odprtjem teme- razen potrjevanja svoje nizke samozavesti.

[pirodoksin]

(ah, fant, greš skozi hudo fazo, ki smo jo vsi dali čez "noben me ne mara in me nikoli ne bo, do konca bom samski in osamljen". eni v hujši, drugi v blažji obliki. čisto popolnoma sam si kriv. sam. ko boš to dojel, boš že na pol poti razsvetljenja, pozitive in odkril boš "krasni novi svet".)

In kje sem zapisal, da nisem sam kriv? V tem je ravno razlika med mano in ostalimi, ki si zatiskajo oči, taki ki imajo podobne probleme. Da jaz priznam, da sem drek, medtem ko drugi lažejo sami sebi, da so ok in se preko pranja možganov pri psihoterapevtih in terapijah prepričajo, da pa so sedaj kar naenkrat enakovredni ostalim. Če nekaj pokvariš se tega ne da popravit.
Jaz pač ne verjamem v spremembe. Če te je oseba enkrat prizadela za mene ni druge možnosti za to osebo, pa čeprav je super oseba od sedaj naprej. Enako je pri pogledu na sebe. Vsak ima samo eno možnost in nekdo, ki je enkrat naredil napako, je pokazal da je dovolj šibak, da jo lahko spet. Ljudje, ki drugim opravičujejo (tudi sebi) so za mene ljudje brez hrbtenice.

Za to odpade vsakršna oblika terapije. Več je vredno da si pristen, kot pa da si srečen. Sicer pa po smrti bomo vsi enaki. Nikomur ne bo koristilo, če je bil dober ali slab oz. če je dosti doživel ali ne.

?? Zakaj se ne bi dalo nečesa pokvarjenega popravit? Kaj pa si naredil takega, da je tako nespremenljivo? Res misliš, da ne moreš spremenit svojega življenja?
Ne vem, kakšne predstave imaš o psihoterapiji, ampak se mi zdi, da ne povsem realne. Psihoterapevt te ne prepričuje, da si srečen, niti nima nekih receptov, da bi kar naenkrat postal srečen ali karkoli. Gre se za to, da dobiš realen vpogled v svoje probleme. Psihoterapev ti večinoma postavlja vprašanja o samem sebi, da sam uvidiš, kje si zavozil in za kaj so bili krivi drugi. Po moje nisi za vse kriv sam. Mnogo je dejavnikov, ki vpliva na to, od vzgoje, družbe, do vrstnikov, navsezadnje tudi razni genetski dejavniki vplivajo na to, kako zaznavamo svet.

Kaj je za tebe pristen človek? Noben človek ne zaznava sveta takšnega kot v resnici je, vsi smo nagnjeni k določenim distorzijam v percepciji (pa ne mislim s tem na enostavne zaznavne iluzije). Sploh sedaj, ko si v resnih težavah in si po možnosti še depresiven (to se pri tebi lahko kaže skozi "zateženost" in pretiran pesimizem), nimaš realnega uvida v svoje probleme.
Misliš, da ljudje okoli tebe niso pristni? Kako se to kaže? A če kdo recimo koga pohvali kdaj, ali pa mu reče dober dan, a res nihče tega ne misli pristno, ampak vsi to delajo samo zaradi nekih lastnih koristi ali ker so zblojeni? Zakaj že?

Ja po smrti bomo vsi enaki. Ampak zdaj si živ in lahko se naučiš sprejemati stanje v katerem si se znašel. Priporočam ti, da si prebereš kaj o mindfulnessu oz. čuječnosti. Ne gre za pranje možganov, gre za to, da sprejmeš situacijo takšno kot je, brez obsojanja. Zavedaj se, da nisi v najhujši situaciji. Ljudje so marsikaj pretrpeli, vendar so si pač rekli "jebiga" in živeli naprej. Poglej si kake bolnike z rakom. Kaj je njim ostalo od življenja? Vedo, da bodo čez nekaj mesecev ali let umrli, ampak ravno zaradi tega se naučijo, da živijo za sedanjost in ne objokujejo preteklosti in ne razmišljajo, kaj bo v prihodnosti, kako mizerno življenje bodo imeli, kako bodo preživeli še zadnjih nekaj mesecev. Preprosto jim je to brezpredmetno, ker tega pač ne morejo spremenit. En moj znanc je invalid in ima samo eno roko in nobene noge. In je enkrat tako prišel en džanki do njega in mu jamral o svojem življenju, kako ga je zavozil in mu rekel, da kako pa je on nasmejan, ko pa je v takem bednem stanju. A zdaj je torej moj kolega idiot s spranimi možgani, ker se zaradi tega ne joka? Zamisli si še druge primere ljudi, ki so preživeli marsikaj in mnogi med njimi ne morejo svojega stanja spremenit pa ga vseeno sprejemajo. Ti svoje stanje lahko spremeniš.

Razmisli, kaj lahko izgubiš, če poskusiš s kako spremembo? Kaj lahko izgubiš, če en dan ne drkaš na porniče? Kaj lahko izgubiš, če greš na pogovor k strokovnjaku (denar se meni vidi tu brezpredmeten, razen če nisi največji revež, v tem primeru pa ti bodo pomagali tudi zastonj)? Kaj lahko izgubiš, če narediš nekaj, česar si ne upaš? Če npr. neko žensko, ki ti je zelo všeč povabiš na pijačo in te zavrne ali pa te ne zavrne in bo zmenek polomija? Kaj potem? Nič, pač zgodilo se bo.

Ti pa bom povedal še svojo zgodbo, čist na kratko. Večino osnovne in srednje šole so me sošolci stalno zajebavali, kar je na koncu privedlo do tega, da sem bil hudo depresiven (prvič že pri dvanajstih), imel sem panične napade (pa sploh nisem vedel, kaj je to - zaradi tega je bilo še toliko hujše), v srednji šoli sem skoraj vsak dan po šoli jokal in se smilil samemu sebi za brezveze, nisem znal pristopit do žensk (nekaj sem poskušal, ampak na koncu sem si to razlagal podobno kot ti, da pač ne znam in da sem reva itd.), na koncu je prišlo do tega, da en mesec zaradi socialne fobije sploh nisem šel v šolo in sem celo dobil napotnico za na psihiatrijo, celo napačno diagnozo so mi dali pred tem (in to res tako, da bi bilo zdravljenje čist zgrešeno). Pa sem šel na psihoterapijo in ob tem naredil neke spremembe v življenju. Od tega, da sem začel jest bolj zdravo in se gibal (ne gre za to, da so bile moje težave telesnega izvora, ampak gre za to, da sem začel drugače dojemat življenje), naredil sem še neke druge spremembe, poskušal pri ženskah znova in znova (in dosegel, kar si pred leti sploh nisem mogel predstavljat, čeprav nisem jebač in verjetno nikoli ne bom, ampak me bk) in začel razmišljat drugače. Občasno se mi še zgodi, da fantaziram, kaj bi bilo, če bi mel drugačno otroštvo, ampak tega pač ne morem spremenit. Nisem še dosegel vseh svojih ciljev, ampak se trudim, da jih bom. Nekaterih pa morda tudi ne bom - zaradi lastne neaktivnosti ali pa zaradi nekaterih dejavnikov, na katere ne morem vplivat. In kaj bom imel od tega, če bom itak umrl? Nič, pač uživam (pa ne v hedonističnem pomenu besede, ampak sprejemam življenje z vsemi padci in vzponi).

Predstavljaj si, da bi bil vsak dan na plaži in da bi imel na izbiro karkoli si želiš. Bi te to osrečilo?

Zdi se mi pomembno, kar je izpostavila tudi emanuela - očitno iščeš nekoga, da ti prisluhne, neko pomoč že zaradi tega, ker si prišel na forum in začel pisat o tem. Iščeš neko zunanjo potrditev, da imaš prav, pa dobivaš različne odgovore in ljudi prepričuješ v svojo resnico. Mogoče pa si v resnici želiš neke spremembe.

Btw, sem prej pozabil napisat. Če ti je res brezveze it na psihoterapijo lahko poiščeš pomoč tudi kje preko spleta, obstajajo razne spletne svetovalnice s strokovnjaki (forum za to ni najbolj primeren). Ti strokovnjaki poznajo ljudi s takimi težavami, kot jih imaš sam in ti ne bodo prali možganov, za začetek ti bodo vsaj prisluhnili. Kaj lahko izgubiš, če se obrneš na pomoč? Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi?

[Eckhart]

Zbrisano.

[rokerca]

Takih forumov je več, samo pogooglat je treba

[jurre]

Strokovnjaki nič ne rešijo...vse je stvar osebnega pogleda. In nekdo pač ne more živet kot morilec, če noče to bit. Enako je če nisi sposoben osnovnih stvari...

[Dioniz]

Ti si še živ?

[*Abby**]

Uh ja ... ker (ne)seksat ali morit - to je eno in isto. Kaj imaš s temi morilci? A si mamico in atija ubil in ju zakopal na vrtu pa imaš zdaj zaradi tega probleme s seksualnostjo?

[jurre]

Uh ja ... ker (ne)seksat ali morit - to je eno in isto. Kaj imaš s temi morilci? A si mamico in atija ubil in ju zakopal na vrtu pa imaš zdaj zaradi tega probleme s seksualnostjo?

Gre se za princip in drugega primera ni za dat, da bi razumeli da gre za isto stvar, ampak drugo dejanje. Pač, če si naredil napako ne moreš imet nikoli več enake vrednosti kot ostali ljudje. S tem da je morilec verjetno vsaj še užival mladost in imel nekaj razvrata...

Lahko počneš karkoli in se trudit, dejstva so dejstva, ne moreš postat nekaj kar nisi in biti enakovreden po bogastvu izkušenj iz pretekosti, če je tvoje življenje čisto drugačno blo kot od 90% ljudi in si nula brez prihodnosti.

[rokerca]

I'm done here.

[Rollin #3]

jurre, kaj pa nekdo ki mu je smisel zivljenja nevem potovanje? in potem bogi ni stopil ven iz slovenije ker nima denarja. 90% slovencev pa je recimo ze bila izven. kaj ta oseba bo celo zivljenje neenakovredna drugim? lahko pac zasluzi denar in gre potovat vec kot vsi slovenci skupaj in cez npr 2 leti bo imela vec izkusenj v tem od vecine.

samo ta oseba ne sme pocet kar je najlazje, torej se nekaj smilit sama sebi, objokovat kako ni bila nikjer, in kako je neenakovredna zaradi izkusenj ampak rabi zgrabit za delo.

[*Abby**]

^^ Good point!

Sicer pa: vsi delamo napake ... take ali drugačne. Drug primer bi denimo bil nekdo, ki je npr. v drugem letniku faksa potoval po svetu in zato padel letnik. Kaj - a potem nikoli več ne more biti doktor znanosti? Pravzaprav je potem veliko odvisno tudi od tega, kako je izkoristil potovanja ... če je samo popival, seksal in si ogledal samo večino diskotek v mestih, ki jih je obiskal, so njegove možnosti manjše, ampak nikakor izgubljene. Če je pa potovanja aktivno izkoristil, se učil o kulturi, novega jezika, o zgodovini, arhitekturi ... mu pa to lahko te izkušnje dajo veliko prednost pred sošolci in bo nekoč dosegel še več, kot bi, če ne bi nikoli padel ...

Primer ... vse je odvisno od perspektive. In tvoja je perspektiva je perspektiva bolnika.

[jurre]

To so primerjave luksuza, z samoumnevnimi človeškimi, brezplačnimi stvarmi (odnosi z ženskami, ki jih nekdo ni sposoben)...