Obsedenost

[Jochie]

odjebaj ga, če je potrebno tudi s sodno prepovedjo približevanja.
požvižgaj se na to, kako bo okolica (njegovi) reagirala na to, če si bo kaj naredil.

dejstvo je, da je vsako naše dejanje doseglo smisel in namen le tedaj, če imamo čisto vest (tudi če smo naredili narobe). zatorej, pusti ga ter odidi svojo pot! le tako boš srečna ter boš normalno funkcionirala.

[*purple*]

jz bi na tvojm mestu odšla na dopust, izkopla telefon in se preselila tko na sploh..in te neb več najdu edin če ma veze pr policiji al pa kva jz vem..

ker preseliti se je pa zelo lahko, a ne

tko kot je že nekej uporabnikov pred mano napisalo.sklopi telefon, menjaj številko, ignoriraj ga.če ti bo hodil na dom, ti težiu, zasledoval, ga prijavi.drugače se ga res ne boš znebila.
in še tole, da si en bo kaj anredil ni tvoja skrb, ker ti nisi njegova mama in njegov psihiater.Če si kaj anredi ne bo krivda tvoja in ne bodi za brezveze z njim in ne uničuj svojega življenja.jst bi še kakšnim staršem zaupala zadevo, pa bi probal skupej rešit ta problem.vsekakor pa ti svetujem, da ne vztrajaj z njim!

[Tonja]

Kar se tiče jemanja njegovih tablet - jemlje neke močne antidepresive, ki pa naj bi imeli posledično na človeka stranske posledice, kot so živčni napadi ipd. Njegov dohtar je rekel, da se je njegova depresija (ki je menda zelo pogosta pri mladih) pričela pred nekaj leti, ko je pričel piti alkohol. Ampak dokler je pil in v alkoholu vse skupaj utapljal, je bilo v redu. Sedaj, ko pa je s pitjem prekinil, pa je vse udarilo ven, tako, kot je.
Na začetku zveze je tudi on meni grozil, da če greva narazen, da bo ranil tiste, ki jih imam najraje - se pravi starše in mojega brata. Ampak, ko mi je to rekel, sem mu dala jasno in odločno vedeti, da ga skalpiram, če se dotakne moje familije, ker se zanjo bolj bojim, kot zase.
Kar se tiče tega, da bi živela skupaj... Meni predlog ni všeč. Pred to fazo, ko sem prosila, da se ne videvama več, sva bila skupaj vsak dan, takoj ko sem jaz zaključila službo. Se pravi, da je na nek način že živel pri nas. In ni šlo. Bil je le še bolj posesiven, še bolj lastniški, še bolj ljubosumen. Imel je vedno večja pričakovanja, vedno večje zahteve in vedno bolj je govoril, da nisva nič skupaj, četudi sva bila skupaj vsak dan, ker se z njim pač nisem ukvarjala (ne mislim na intimne odnose, ampak na to, da če sem se z njim pogovarjala 1 uro, je on hotel, da bi se pogovarjala 2 ali 3).
Številke mobilnika ne morem menjati, ker je ta številka hkrati moj privatni in moj službeni telefon. Kadar se ne javim, padajo kupi sms-ov. In kadar tudi na ta ne odgovorim, se pripelje do mene, kjer sledi vprašanje: "Zakaj si taka do mene?"
Občutek imam, da imam ob sebi velikega in zelo zahtevnega otroka, ki ima 1000 in 1 muho in ki ne zna sprejeti posledic za svoja dejanja
.
In kot sem rekla, najlažje je končati takšno zvezo, vendar jo jaz želim končati na način, kjer ne bo ne vem kaj narobe. Se pravi, da se želim pogovoriti z odraslim človekom, zrelim (mentalno), ki bo sprejel dejstvo, da če ne gre, ne gre in da tudi če nekaj propade, lahko živi naprej. Želim, da moj partner ve, da njegovo življenje ni odvisno od tega ali sem jaz v njem prisotna ali ne, ampak je odvisno od njega samega.
V tej fazi, ko jemlje te antidepresive, se je pa tudi težko pogovarjati z njim, saj je čisto v drugem svetu in imam občutek, da se pogovarjam z alienom .

In iluzija, hvala za tvoje besede, res.

chiqqa: edin če ma veze pr policiji - jih ima. Velikokrat so ukrepali pri njih doma zaradi njegovih pizdarij, njegov oče je velika živina, v žlahti imajo še večje živine, tudi moj dela v firmi, kjer dela njegov oče... Začaran krog, v katerem jaz izpadem najbolj umazano.
BaUcYkA:če se pa začne z grožnjami, da se bo ubiu, pa pač ga malo izprašaj, zakaj se mu zdi, da si tega vredna . Sem ga vprašala, zakaj mi vedno znova grozi z svojo smrtjo in zakaj vedno znova mene navaja kot krivca. Njegov odgovor je bil, da tega noče, ampak da brez mene ne more, niti noče živeti.
tipika:Moj edini nasvet tukaj ki ti ga lahko dam je da se mu ne pusti da te psihično zlorablja, ko reče da se bo ubil, mu rečeš enostavno pa daj - točno to tudi delam. Že nekajkrat je sredi noči ustal (ko je bil pri meni), enkrat je že v telefon pod opominke napisal poslovilno za fotra, meni je nabijal, komu vse naj povem določene stvari, nato pa vstal in šel. Jaz sem se obrnila in spala naprej.

[BaUcYkA]

no prepoved približevanja, kot ene pišete, se tudi ne dobi kar tako. poznam en primer, ko je ženska dosegla prepoved približevanja, kjer je ona moža malterirala(žalostno, ampak na žalost se tudi to dogaja, ker je tip vozek-dobesedno in ne konča z njo). Imata 20letno hči, živijo pa v isti hiši kot NJEGOVI STARŠI, z ločenim gospodinjstvom. Ona je na policiji rekla da jo pretepa, čeprav je bila zadeva obrnjena, razen, ko ji je vrnil z udarcem, nakar ga je prijavila, dosegla prepoved približevanja na nevem koliko KM in tako on ni smel v lasten dom! to je samo kot primer. želim pa povedati to, da mora dejansko prit do nekega nasilja, če gre za grožnje, ki pa jih moraš verjetno dokazati. ne vem točno kako je s tem, ampak glede na to, v kakšnem ku*rcu je našo pravo, policija in vse skup, se mi zdi, da to ni kr tak enostavno doseči. mislim pa da si ne želiš dočakat, da te bo pretepel, ko boš imela vsega dovolj, hotela odit, in se zgodi to, kar praviš da ni sposoben naredit. iz obupa človek naredi marsikaj. on pa ni ravno čist diht. glede na njegovo starost...sploh nimam besed!!! na žalost je mojo mnenje pač takšno, da tu ne boš rešila ničesar na lep način. jas bi se na tvojem mestu za nekaj časa preselila domov, če je pri tebi to možno, ne vem. verjetno se boste lažje z njim `spopadli` cela družina kot ti sama. da pa bi tvojim kaj naredil, je pač ena grožnja več. ker pozna to tvojo šibko točko, da se za njih bojiš in te s tem izsiljuje, ampak nikoli mu ne reči, da ne verjameš da se upa ubit, da ne verjameš, da bo komu kaj storil, ker s tem lahko dobi pogum. za določene enostavno nikoli ne vemo, kaj so sposobni. se čudim, da še sploh lahko z njim preživljaš prosti čas. jaz bi do takega tipa v trenutku dobila odpor in bi se ga rešla tak ali onak.
sicer pa vem, da bi v takem primeru posredoval moj foter, ki bi ob vstopu tipa na naše dvorišče planil proti njemu z prvim predmetom, ki bi mu prišel pod roke, pa če bi to bila sekira,lopata...da bi mu fejst strah v kosti pognal in ne verjamem, da bi se že vrnil. pa če bi bil zaradi tega psiho, nima veze, na naše dvorišče nima doben vstopa, če ni zaželjen! to bi naredila jaz, sem pač tak karakter in niti pod razno se ne bom dobenemu pustila maltretirat na tak način... vem da si napisala, da raje rešiš drugače kot z policijo. kaj če bi se šla ti vseeno pozanimat na policijo, kak je z to prepovedjo. sam da vprašaš, če ti lahko kak pomagajo. pa ne več odlašat, ti boš dobivala vedno večji odpor, on pa vedno večjo potrebo, željo po tebi in vedno slabše bo, vedno težje se ga boš rešla. niti ena tu ti ni napisala drugačnega mnenja, tak da bo verjetno nekaj na tem. upam da boš upoštevala, ker opažam, da večina samo vpraša reši pa se potem samo od sebe(tudi jaz)

[moi T]

Tonja mislm, da je tukaj še en problem. Po moje tebi na nek način vseeno ni vseeno zanj, zato pa je tudi tako navezan nate. Naj ti postavim par vprašanj: Sta še vedno intimna? Imata momente, ko je vse ok in se ti zdi, da se bo vse uredilo?
Če si odgovorila z ja, moraš zelo spremeniti ta odnos. Če veš, da se ne bo nikoli spremenil in si res želiš konca, potem moraš tudi ti spremeniti odnos do njega, da bo res videl, da ti pomeni vse manj. Torej, če hoče seksat s tabo, ga zavračaj, zmišljuj se izgovore, ne ljupčkaj se z njim oziroma nastavljaj lice, če te želi poljubit. Tudi objemanju se upiraj. Po telefonu in prek sms-ov bodi hladna in ne podleži besedam, da se bo spremenil. Skratka do njega se obanašaj kot do nekoga, ki ti ni ravno pri srcu. In s takim odnosom vztrajaj, dokler ne bo ugotovil, da tako res več ne gre. Tudi če se dere nate, ti odgovarjaj mirno tako, da bo delovalo, da te boli zanj, ker če se ti dereš nazaj in jočeš in ga rotiš, da se spremeni, to še vedno kaže na to, da ti je mar zanj in zato on še vedno upa, da bosta še skupaj in da ga boš nekega dne spet ljubila.
Če boš dolgo vztrajala pri takem odnosu, bo po moje ugotovil, da ne gre več in bo sam odšel slej ali prej saj ne bo zdržal z nekom, ki mu ne vrača ljubezni.
No upam, da sem ti kaj pomagala. Da ti bomo pa lahko še bolj svetovale, nam moraš še več povedati .

[Tonja]

moi T, tu je težava, ki me tepe že celo življenje. Vedno se postavljam za druge, vedno rešujem druge, vedno pomagam drugim, sebe pa gazim. Takšna sem vedno bila, branila sem šibke, branila sem zaničevane, branila sem uboge, na koncu sem pa še zmeri jaz bila bedak. Čudni, začarani krog .
Ni mi vseeno, da bo on zavozil svoje življenje zaradi tega, ker meni, da brez mene ne more živeti, res je. Želim, da tudi če končama, živi normalno naprej. Želim tudi, da sprejme dejstvo o morebitnem koncu zveze kot normalno (ala, če ljubiš osebo, pusti jo, naj gre - te besede govori, udejanjit jih pa ne zna in noče).
Da, sva intimna, čeprav bolj poredko, ker nimam volje sexat z njim po 2 urnem kreganju, ampak ja, intimna sva.
Momente da je vse okej ima pa bolj on kot pa jaz. Jaz sem ga seznanila z dejstvi, da fizično sva še zmeraj skupaj, duševno pa že dolgo več ne. Da ga ne ljubim, kot on ljubi mene.
Ravno včeraj mi je rekel, da morava rešiti zadevo med nama na način, da bova več skupaj (itak, ker potem spet vse breme name pade). Pa sem mu tudi povedala, da če želi delati na nama, mora najprej sebe poštimati in spraviti v red.
Kar se tiče solz in moledovanja - nisem tak tip. Niti ne vem, kdaj sem nazadnje jokala.
Edinkrat, ko sem ukrepala je bilo takrat, ko se je želel ubiti in sem klicala policijo (jezilo pa ga je to, da sem bila na obletnici, ne pa z njim - on ga je pil s kolegi). Tudi ko mi je pravil, da mu je ena od Turbo Angels sponujala cifro (moj partner je izredno simpatičen, ala Kurt Cobain varjanta), me ni ganilo. Tudi me ni ganilo, ko me je vlačil po lokalih "njegovih" bejb, ki njemu sedejo. Pač principi.
Velikokrat mi omeni, da sem neverjetno močna oseba. Samostojna, samozavestna, odločna, trmasta, flegmatična, razumna,... In verjetno je tudi to "krivo", da se me drži, ker on teh lastnosti nima. Imam občutek, da sem jaz njemu kot neka rešilna bilka, na katero se upira. On ni imel preveč lahkega (družinskega) življenja. Materialno mu je bilo ponudeno vse, vendar pa na splošno ni imel preveč lepo življenje. Po eni strani mu je bilo vse k riti prinešeno, po drugi strani pa so mu manjkale pomembne stvari, ki jih mlad človek potrebuje. Se pravi, da je on sedaj našel nekoga, ki ga sedaj vodi po poti, katere prej ni našel. Ki mu pomaga, iz katerega črpa moč. Samo od mene pa je odvisno ali bom dovolila, da me potegne v svojo grapo ali pa ga jaz potegnem iz nje.
V takih situacijah to bedno vpletanje čustev naredi prave zbrke, ampak čisto mimo čustev ne morem, ker se le gre za človeško bitje, s katerim sem skupaj.
Najbolj butasto je, ko vem, da moram končati, po drugi strani pa vem, da če končam, da bo tip šel na podn.

[BaUcYkA]

Pa sem mu tudi povedala, da če želi delati na nama, mora najprej sebe poštimati in spraviti v red.

potemtakem bi ti še jaz verjela, da boma skup. na tak način se ga ne boš rešila.
povdarjam moj prvi post še 1x. ko boš sebe postavla na prvo mesto pri vseh stvareh, in to ni egoizem, boš dosti lažje skozi prišla. poskušam te razumet, pa mi ne gre. lahko jaz nekomu pomagam, če rabi pomoč, na način, ki pač ne bo škodoval meni. če se prav spomnim je tip star čez 30? se ti ne zdi, da bi mu mogoče celo uslugo naredla, če bi ga bol trdo skenslala in ga prisilla da se postavi na svoje noge. saj pa nisi njegova mama, da ga vodiš skozi življenje. včasih je kruto, ampak določene stvari nas naredijo odporne, trdne.. drugače pa mogoče kakšen bioenergetik glede depresije. sem sama bila na antidepresivih in mi niso pomagali. bioenergetik pa mi je po dveh obiskih pomagal. kot možnost sem ti to napisala, če že imaš takšno željo mu pomagat.

[Tonja]

Ne, BaUcYkA, 22 let ima.
No, če bi pomagal bioenergetik al nekaj, mu bom predlagala obisk le tega. Kot sem rekla, mi zanj ni čisto vseeno. In če je že zdaj tak obseden in noče, da končama, potem ne vem, kaj še bo. Naslednje leto grem na špedicijo in če se nebo k sebi spravo... Ajoj

[bubbles]

hm, prvo kot prvo bi na tvojem emstu takoj prekinila tudi fizično intimnost. zelo lahko si namreč misli, da tudi če mu verbalno rečeš, da ne bo šlo, si on misli, da dokler spita skupaj, je še upanje.

dalje si rekla, da bi se rada pogovorila z njim kot z normalno odraslo osebo. sama 2 verjetno tega ne bosta mogla storiti. zato prdlagam, da bi se pri psihiatru poskusili vsi trije pogovorit. če še to ne bo šlo, pa žal zlepa ne boš mogla prenehati z njim.

in kar se tiče mobitela: če se ne motim, se da zmenit, da blokiraš njegovo številko, če že opcija menjave številke ne pride v poštev (čeprov mislim, da bi se dalo zmenit, da zamenjaš številko in operater pošlje izbranim v imeniku tvojo novo številko, njemu pa pač ne).

upam, da bo tole kej koristilo, good luck

[Zvoncica]

On hodi torej k psihiatru... pa si šla kdaj ti zraven? Ali pa se sama dobi s psihiatrom, pa mu najprej ti povej, da ne želiš biti več v tej zvezi, da niakmor ne pelje, da jo želiš končati že dolgo časa in da njegovi predlogi, da se preselita samo slabšajo vse, ker njemu dajejo upanje.

Res ti nisem prav nič fovš

Kaj pa, če bi se stvari lotila postopoma? Da se postopoma vedno manj videvata, 4x na teden, potem trikrat na teden, potem en teden nič, da se kakšen dan sploh ne slišita? Pa da poveš njegovim kolegom, da ga malo ven zvlečejo, da se zamoti? A tale 22letnik kaj študira, ali kaj počne v življenju?

[Roberta R.]

[quote="bubbles"]dalje si rekla, da bi se rada pogovorila z njim kot z normalno odraslo osebo. sama 2 verjetno tega ne bosta mogla storiti. zato prdlagam, da bi se pri psihiatru poskusili vsi trije pogovorit. če še to ne bo šlo, pa žal zlepa ne boš mogla prenehati z njim.[quote]

pomoje je to najboljši nasvet od prebranih..

[moi T]

Vidš Tonja, dokler spiš z njim in si z njim intimna, potem on še vedno misli, da je še neki na tem. In po moje ma prav! Po moje morš ti najprej pr sebi razčistit in se odločt, če si res želiš prekint z njim! Ker s takimi dejanji žal ne kažeš tega. In pa tvoje pomaganje drugim... ful lepo, da si taka, ampak najprej morš sebe rešt, da lahko drugim pomagaš. Kot pa verjetno veš, celga sveta ne morš rešt in po vsej verjetnosti tudi svojga tipa ne morš spremenit, pa če se še tko trudš. Torej... najprej premisli kaj hočš, potem pa ukrepaj in reši svoj lajf, ker drugače ti ga bo on uniču! In pa... že to, da se dobivaš z drugimi kaže na to, da si želiš stran, samo nimaš dovolj moči za to! Rekla pa si, da si izjemno močna oseba... torej, dokaži to tudi sebi!

[Pontifex Maximus]

odjebaj ga, če je potrebno tudi s sodno prepovedjo približevanja.
požvižgaj se na to, kako bo okolica (njegovi) reagirala na to, če si bo kaj naredil.

dejstvo je, da je vsako naše dejanje doseglo smisel in namen le tedaj, če imamo čisto vest (tudi če smo naredili narobe). zatorej, pusti ga ter odidi svojo pot! le tako boš srečna ter boš normalno funkcionirala.

Strinjam se s tem mnenjem in dodajam, da ko boš to naredila, ne imej slabe vesti, če konča na kakšni veji drevesa ali kjer koli drugje.

Go for it girl!

[Marilena]

Jah tako je- nikogar ne moremo prisiliti, da nas ljubi in to velja tudi zanj. Ne ljubiš ga, z njim si zato, ker te je po eni strani strah, da si bo res kaj naredil (in po pripovedovanju sodeč se nagiba k temu, ampak vseeno upam trditi da bolj zaradi same grožnje oz. opozarjanja kot pa zaradi dejanske namere) in ga zato prenašaš. Verjamem, da nimaš več živcev za tega psihopata (oprosti na izrazu, ampak točno tako ga doživljam), zato idi raje stran, prepoved približevanja porihtaj in uživaj svoje življenje. Mlada si, ogromno dogodkov in lepih let s kakim skuliranim tipčkom je pred tabo. Ne pusti mu, da kroji tvojo usodo, tvoje življenje, ker trpiš samo ti. Saj on ne trpi- samouničevalec je glih tolk kot uničevalec tebe. Če se bo ubil (bog ne daj), pa naj se- oprosti če sem grda in to kr takole, direktno in morda malo neokusno povem, ampak nekdo, ki tebi grozi in grozi da se bo ubil zaradi posledic svojih dejanj pa tudi ni vreden da diha. Pa believe me, tip ni premaknjen- mislim da načrtno in zelo pametno dela to kar dela, tako da psihiatri-larifari.

Good luck

[villa]

Dokler nisi v taki situaciji je lahko govorit ja pa naj se ubije, sej ne bo tvoja krivda. A si predstavljete, da živite v manjšem mestu ali na vasi, kjer se itak vse takoj izve in vsi "vejo", da si je to naredil zaradi tebe. Lahko je rečt sej, te ne briga kaj si mislijo tujci, ampak potem v realnem življenju ni ravno tako.

Tako, da, jaz bi tudi predlagala skupno obiskovanje psihiatra, glede na to, da ga on obiskuje že kar nekaj časa, bi se verjetno neki rezultati že morali poznati. Predpisovanje močnih tablet bi naj bil samo začetni korak, dokler ne začne pomagati psihoterapija. Tako, da počakaj, da se mu stanje vsaj za eno obdobje popravi, pomagaj mu, da to čimprej doseže. Ko bo pripravljen na to pa končaj. Najbolj kritičnih je prvih nekaj dni.

Pa menjaj psihitra če ta že dlje časa vztraja samo pri predpisovanju močnih tablet, potrebno je pozdravit vzrok, ne pa ga samo zatirati s tabletami.

Na to,da bo on s tem zavozil svoje življenje, pa zdaj res ne smeš gledat. Če ostane tako kot je, ga bosta zavozila oba, drugače pa samo on. Se mi zdi druga varianta vseeno boljša. Ne pozabi nase!