Občutek besa

[Tearjerker]

Jaz sem bila včasih taka, sem pač kolerik po naravi, ampak sem se povsem nezavedno tega odvadila. Pač, včasih sem mislila da je dretje in kričanje in udarjanje in metanje samo izraz trenutnega občutja in da je zdravo to spravit ven, potem pa sem nekje ''ob poti'' skapirala da od tega nimam nič in sem se ''na tem področju'' precej umirila. Mogoče je imel pri tem veliko vlogo tudi moj sedanji fant, ker on je ful bolj miren po naravi od mene in sem se tega nalezla od njega. Tako da konfilkta ki bi se tako končal že nekaj let nisem doživela, če pride do nestrinjanja se konstruktivno pogovorima in sma vsaj oba tolk da se znava opravičit, dat drugemu prav in/ali najti kompromis. Če me pa popade res (ne glede na to v zvezi s kom ali čim) jeza, bes, razočaranje.... do točke, ko me vrže s tira, se pa refleksno in avtomatsko umaknem, premislim in nato ukrepam. Enako je pri meni s paničarjenjem, včasih sem paničarila za vsako malenkost ki je šla narobe, sedaj pa se ob takih kritičnih momentih držim skupaj in rešim sitacijo posledično hitreje.

V prepirih/nestrinjanjih pa je tako, da kdaj kako nepomembnost, ki je lahko posledica slabega dneva ali kakšnega drugega dejavnika ki spravi nasprotno osebo v slabo voljo pa potem to trosi še naprej v odnosu do ostalih, tudi namensko spregledam in ne delam slona iz muhe. V kolikor pa vztrajam pri nečem, pa ne samo pri svojem, ampak pri tem da se stvar razčisti, pač pri tem vztrajam. Ampak na čist miren način. Grem raje skadit vmes enega al pa na šetnjo al pa kej, če čutim, da sem v stanju, ko bi izustila kaj neumnega v afektu.

[DiNozzo]

Pišem zaradi pripetljaja, ki se mi je zgodil kakšno uro nazaj.

Petek zvečer...a ne bi vidva takrat morala biti zunaj in sproščati napetosti med vama?
Večeri so kot idealni za nesporazume, ko sta oba utrujena imata bolj kratke "vžigalne vrvice" in ta-da.

Oba sva trdila svoj prav (kakor vedno)

No, tole je osnovni problem,
ki se stopnjuje s tem:

in dretjem

...in kabum...

V tistem trenutku sem bila tudi polna adrenalina, da sem z roko udarila v steno, da me še zdaj roka boli.

Nasilna situacija...

Fant je seveda vzel ključe od avta in šel nekam, ne vem kam

...iz katere se je pametno čimprej odstranit, preden začnejo ostri predmeti leteti po zraku.

Retorično vprašanje: Kaj boš storila, ko te bo tvoj lastni otrok pripeljal do roba?
Ženska, skuliraj se...
http://www.youtube.com/watch?v=Fscuv4PIjws&feature=related

[Ajča]

Enostavno se boš mogla navadit drugače reagirat. Jaz sem se včasih ogromno kregala in pulz mi je šel v višave.
Zdaj povem svojo stran, on svojo in če se začneva "kregat" (ali če se nakaže) se vmes ustaviva (postane tišina) in nadaljujeva naslednjič, ko se stvari premislijo in umirijo. Ampak to mora biti obojestransko, ne da en vpije za drugim, ko drug postane tih in začne provocirat, samo zato ker se želi skregat in dokazat svoj prav.