Noseča, sama,otrok ja ali ne...

[Razlagalka]

Ženske imamo pravico odločati o svojem telesu in s tem torej tudi o življenju zarodka in prihodnosti moškega.

Hja, o svojem telesu že...ampak zarodek ni več tvoje telo.
Vzeti si pravico nad odločanjem o življenju drugega subjekta, pa vemo kaj to je, kajne?

To je pa zelo retivno.Obstajajo različne teorije. Ki pa jih vseh ne poznam. Lahko pa rečem, če bi bila jaz noseča, bi se sama odločila. In ne bi premišljevala, če bi ubila zarodek ipd. Kake maš, jao....

[virginiaNOmore]

Sem hčera mame samohranilke, ki si je zelo želela imeti otroka, vendar v življenju ni srečala prida moških. Ko me je rodila, je bila stara 37let. In sem njen edini otrok. Tudi moj oče je neki jebiveter, ki otrok ne mara. In tako ni hotel podpisati rojstnega lista. Še več. Celo trdil je, da jaz nisem njegov otrok. In če bi takrat mami želela dokazovati očetovstvo po sodni poti, ji je zagrozil, da bo pobegnil in da ga nikoli več ne bo našla. In tako sem si morala očetovstvo sama urediti, ko sem bila stara 20 let. Če sem iskrena, predvsem zaradi denarja. Sodišče, center za socialno delo, čudni pogledi teh delavk, ker še nikoli niso imeli takšnega primera, njegov prezir, osebna sramota(ki jo v bistvu prenašam že celo življenje; obrazov, ki obsojajo mene in mojo mamo, je nemogoče prezreti). Ni prijetno. In tako sem pri 21. uradno dobila očeta. Ki mu je sedaj, za čuda, še kar všeč, da se je to uredilo. Pošljem mu kakšno kartico za praznike, videla sva se že večkrat, na domu sem ga obiskala 1x. Dva tedna ni sem prišla k sebi. Preveč. Za tako mlado dušo enostavno preveč.

Ta otrok, ki ga sedaj nosiš, sem v bistvu jaz. Prizanesi mu sramoto, prizanesi mu očetov prezir, prizanesi mu finančno stisko, prosim te. Takšna situacija preveč boli, izčrpava mlado dušo po nepotrebnem. Naredi uslugo otroku. Kaj si ti želiš v bistvu nima veze. Tukaj se moraš odločiti za dobro otroka. Povedala sem ti kako je, ne moreš se izgovarjati, da ne veš. Imaš še eno hčerko. Posveti se ji. Ustvari z njo pristen odnos, priskbi ji preživnino, bodi zadovoljna z njo in postani ponosna mama lepe hčerke.

Svoje odnose z moškimi ne mešaj z njo, ker jo zna zbegati, ko bo starejša. Otrok z leti začne soditi starše. Pazi, da ti ne bo česa očitala, kar bi te bolelo. Nespametnost, ti vsekakor lahko.

Kar se tiče poznati ali nepoznati očeta. VSEKAKOR POZNATI. In naj se otrok sam odloči kaj si bo mislil o svojem očetu. Zavedaj se, da nisi bog in ti ne moreš odločati kaj je bolje za otroka, vedeti ali ne vedeti. Otrok ni igrača, nekaj s čemer se boš ti igrala in zapolnjevala lastno praznino (ki je prav neverjetno zajetna). Otrok je človek. Otrok bo hotel vedeti kdo je oče, ima vso pravico, in ti mu tega ne boš mogla preprečiti. Izvedel bo tako ali drugače, ker bo hotel vedeti kdo je. Mene šele sedaj začnjejo skrbeti dedne bolezni po njegovi strani, ker jih ne poznam. In tako vedno bolj čutim da nisem samo mamina, ampak očetova tudi, pa če si to želim ali ne. In tako se vedno bolj zavedam, da imam očeta. V genih. Ne pa tudi v filozofiji.

Svojo praznino zapolnjuj drugače, ne preko otrok.

[virginiaNOmore]

In tiste, ki mislite, da je splav neka novodobna (moralno pereča) zadeva, ste se konkretno zmotile. Razne tetke so poznale razne recepture kako pripraviti žensko do spontanega splava Če ne so ga pa rojenega umorili in zakopali nekje, da ni noben vedel. Nosečnost pa so prikrivali z oblekami ali pa dekle poslali v samostan.

[bouhca]

meni se pa zdi da je ta "primankljaj očeta" odvisen od primera od primera...tudi od tega v kako konzervativnem okolju je bil otrok vzgojen in na kakšen način mati otroku predstavi da očeta pač ni in koliko (tudi nadomestne) ljubezni bi mu s preostalimi člani družine namenjali.

moj fant je sad podobne želje kot dekle v postu pred mano in mislim da je imel srečnejše otroštvo kot ga je imel katerikoli otrok v "normalni" družini-vključno z mano! tako da...meni se zdi da oče ni nenadomestljiva oseba...morda pa kdaj v prihodnosti srečaš človeka s katerim bi delila svoje življenje??

[nefertit]

Ta otrok, ki ga sedaj nosiš, sem v bistvu jaz. Prizanesi mu sramoto, prizanesi mu očetov prezir, prizanesi mu finančno stisko, prosim te. Takšna situacija preveč boli, izčrpava mlado dušo po nepotrebnem. Naredi uslugo otroku. Kaj si ti želiš v bistvu nima veze. Tukaj se moraš odločiti za dobro otroka. Povedala sem ti kako je, ne moreš se izgovarjati, da ne veš. Imaš še eno hčerko. Posveti se ji. Ustvari z njo pristen odnos, priskbi ji preživnino, bodi zadovoljna z njo in ponosna mama.

Če te prav razumem, bi raje videla, da te mama nebi imela kot da si doživela to? Kaj pa tvoje preostalo življenje? Ni vredno nič v primerjavi s sramoto, ki si jo doživela?

[enaa]

Full držim pesti, da bi mela dovolj poguma, da bi kljub težki situaciji otroka obdržala!!!!

Seveda je to res tvoja zelo osebna odločitev.

Ampak kaj je lepšega kot rojstvo novega bitjeca?

[Roberta R.]

Ženske imamo pravico odločati o svojem telesu in s tem torej tudi o življenju zarodka in prihodnosti moškega.

Hja, o svojem telesu že...ampak zarodek ni več tvoje telo.
Vzeti si pravico nad odločanjem o življenju drugega subjekta, pa vemo kaj to je, kajne?

To je pa zelo retivno.Obstajajo različne teorije. Ki pa jih vseh ne poznam. Lahko pa rečem, če bi bila jaz noseča, bi se sama odločila. In ne bi premišljevala, če bi ubila zarodek ipd. Kake maš, jao....

To je čist odvisno od človekovega pogleda na vse to.. in mislim, da pred 3 mesecem ubiješ zarodek ne pa otroka.. pusti ljudi da razmišljajo po svoje.. in če bi bil to umor otroka, mislim da ne bi blo legalno

[*purple*]

Ta otrok, ki ga sedaj nosiš, sem v bistvu jaz. Prizanesi mu sramoto, prizanesi mu očetov prezir, prizanesi mu finančno stisko, prosim te. Takšna situacija preveč boli, izčrpava mlado dušo po nepotrebnem. Naredi uslugo otroku. Kaj si ti želiš v bistvu nima veze. Tukaj se moraš odločiti za dobro otroka. Povedala sem ti kako je, ne moreš se izgovarjati, da ne veš. Imaš še eno hčerko. Posveti se ji. Ustvari z njo pristen odnos, priskbi ji preživnino, bodi zadovoljna z njo in ponosna mama.

Če te prav razumem, bi raje videla, da te mama nebi imela kot da si doživela to? Kaj pa tvoje preostalo življenje? Ni vredno nič v primerjavi s sramoto, ki si jo doživela?

men tud tole ni čist jasno.v postu je napisala, kot da ji je žal da jo je mama rodila. tole je pa mal zgrešeno.

[virginiaNOmore]

Ta otrok, ki ga sedaj nosiš, sem v bistvu jaz. Prizanesi mu sramoto, prizanesi mu očetov prezir, prizanesi mu finančno stisko, prosim te. Takšna situacija preveč boli, izčrpava mlado dušo po nepotrebnem. Naredi uslugo otroku. Kaj si ti želiš v bistvu nima veze. Tukaj se moraš odločiti za dobro otroka. Povedala sem ti kako je, ne moreš se izgovarjati, da ne veš. Imaš še eno hčerko. Posveti se ji. Ustvari z njo pristen odnos, priskbi ji preživnino, bodi zadovoljna z njo in ponosna mama.

Če te prav razumem, bi raje videla, da te mama nebi imela kot da si doživela to? Kaj pa tvoje preostalo življenje? Ni vredno nič v primerjavi s sramoto, ki si jo doživela?

Če bi ti lahko povedala svojo življenjsko zgodbo, bi ugotovila, da ne. Trenutno še ne. Svoji mami nisem ničesar zamerila, ker sem njen edini otrok, in sem mnenja, da ima vsak človek lahko (vsaj) enega otroka. In te pravice mu ne moreš odvzet. Šla sem čez to. Čeprav zavidam ljudem, ki jim ni bilo teba iti čez to. Res ni fajn, če te ene bedne sosede sprašujejo kje je oče. Še manj, če veš da si na tapeti vsakič ko te zagledajo. V šoli, učitelji˝Zakaj pa oče ne pride na govorilne?˝˝Kje je tvoj oče? Vsak otrok ima očeta.˝ Bila sem edina v razredu brez očeta. Obiranje mame, obiranje mene, privoščljivost, zloba...Ni vedno lahko požret slino in si rečt, ah saj ni nič. Naša helene že ima otroka, naj novega otroka ne sili v vsaj podobno situacijo, kot sem jo preživljala sama. Vedno je nekje temna senca zgodovine, pa če živiš v vili ali v trisobnem stanovanju. Če sem prav prebrala, je hčerkica stara 8 let. Čez 5 let. Ko bo še veliko bolj dovzetna do novega pogleda na starše, bo mama z majhnim otrokom, brez očeta, v njenih očeh kakšna? Prav bedna, če mene vprašaš. In mislim, da bi se morala helene pripraviti tudi na to, da bo imela doma hčerkico, ki ji bo dnevno servirala pod nos necenzurirano verzijo, kakršno ona vidi. In ne bo prav lepa. Kajneda. Bo takrat še vedno trdila, da je pripravljena prevzeti vso odgovornost nase, ali ji bo prekleto žal? Na vse je treba študirat. Veš kako je včasih hudo, ko grem s kakšnim fantom na pijačo in me s tresočim glasom začne spraševat kaj je z očetom. In po navadi zmeden obraz, ko izve, da me oče v bistvu ne mara in da sem morala sebe in njega vlačit po sodišču, ker je on nesposoben podpisat ceglc in sprejet odgovornost, tako kot se reče. In nemoč mame, da bi vse to že prej uredila. Kar naprej to gledam. In včasih se čisto nič ne čudim, da imam takšno nesrečo v ljubezni. Moj mož nikoli ne bo imel tasta.

[*purple*]

jst te sicer čist razumem, ampak ne morš pa psoploševat da se bodo vsi isto počutil kot ti.
nevem, moja zelo dobra prijateljica tudi ne pozna očeta, oziroma ve kdo je, ampak nimata stikov ne nič.In nje sploh ne briga.Ima mamo, katero ima najrajši an svetu in ona ji je dala vso ljubezen, tako da ji je popolnoma dovolj.tud bed ji ni govorit o očetu, pač pove da ve kdo je ampak da nimata stikov ker pač nista interesanta.Mislim, da ji nič ne manjka.sej kdaj se praša zakaj je tako, ampak da bi pa zarad tega bila tako prizadeta kot ti, pa v desetih letih najinega druženja še nism doživela.
meni se zdi to posploševanje, zato ker vsak otrok lahko normalno preživi tudi z ljubečo mamo.
Če se gre pa zarad tega splav delat, ker otrok ne bo imel očeta, se pa meni zdi to popolnoma blesavo.otrok je vseeno živo bitje in na podlagi takih stvari ki se lahko zgodijo kadarkoli/komurkoli se jst nebi odločala za njegov obstoj, ampak bi bila in sem prepričana da bi ostal.To ni več najin otrok, to je potem moj otrok in vse bi mu dala, vso ljubezen kar bi jo premogla.
partner lahko kadarkoli odide!pred rojstvom, takoj po rojstvu, kasneje.Kadarkoli!in to pač ni nek razlog!
in še nekaj, oprosti virginial, ampak to ni nobena sramota za mater ali otroka če nimata očeta!Če je koga lahko sram, je lahko očeta, ker je on tukaj tista črna ovca!

helene....ne deluješ mi odločeno da je to da narediš splav dejansko tisti pravi izhod.Ne poslušat druge, poslušaj sebe kar si želiš.Če veš da boš otroku lahko nudila ljubezen in da te bo osrečil in ti njega, tukaj ni pomislekov.otrok je vseeno živo bitje in če se gre za tvojega otroka, ki ga nosiš pod srcem, bi se morala požvižgati na vsak zlobni jezik okoli tebe in tudi na očeta otroka.Pač naj gre, nekoč se bo tepel po glavi, četudi tega ne bo priznal!

[virginiaNOmore]

A misliš, da ta tvoja prjatlca ne občuti težo življenja zaradi tega? Jo! Vrejem mi, da jo. Jst tud svojim prjatlcam ne razlagam o očetu s solznimi očmi, in sem svojo situacijo čist sprejela, in po moje mislijo, da mi dol visi. Pa če sem čist odkrita, mi je prav zares čist dol visel za njega dokler si nisem začela urejat očetovstva. S tem, kaj si zares mislim o celotni situaciji, se ukvarjam šele zadnja 3 leta. Ko sem dovolj zrela, ko poznam več zornih kotov.

Mi je pa hudo gledat solze moje mame, ko vidi da le ni šlo skozi tako gladko kot je upala.

Tudi sama poznam otroke, sedaj že 20+, ki so odraščali brez očeta. In naj ti nekaj povem. To je poseben klub, kjer otroci z očetom nimajo kaj delat. Le z nekom, ki je šel čez to, se lahko odkrito pogovarjamo. Jst ne poznam samo ene prjatlce. Jst poznam kar 5 prjatlc in 2 fanta. Vsi občutimo isto, in nihče se prav odkrito ne more pogovorit z nekom, ki ima očeta. Leto nazaj mi je 3 ure prijateljica jokala kako je fant nikoli ne bo razumel kako je živeti brez očeta, ker se ne more postavit v njeno vlogo, saj je tudi nemogoče, da bi se. In kakšno bolečino čuti ob tem. In o tem se je lahko zaupala samo meni, ker samo mene pozna, da nimam očeta in ve, da jo razumem. Ostale prijateljice ji prav tako ne morejo pomagat. Včasih je bolje slab oče, kot noben oče. Ta tema je res samo za elito. Naivna si, če misliš, da je prijateljica flegma. Zihr ni. Al pa ne bo. In bo vse šele prišlo za njo, tako kot za mano. Enkrat moraš predelat to temo.

[*purple*]

a dej no virginia, prosim ne pretiravej.
moja kolegica mi pove še kdaj gre srat ne pa da mi tegob nebi povedala.mi je povedala že stokrat hujše tegobe, kot pa je njena "tegoba" z očetom.in ja, vem da bi mi povedala.
sicer dostkrat govoriva o tem, in že nekaj let nazaj se je sprijaznila z dejstvom, da očeta nima in da ima samo mamo in da ji popolnoma nič ne manjka.in vem, da nikoli nebi nikomur svetovala naj ne donosi otroka ker otrok nima očeta
pač jst se s tem ne strinjam.Če sama ne preboliš tega, potem ne moreš posploševat da tega noben ne preboli.

[*mala*]

virginiaNOmore se mi zdi da malo pretiravaš!
Sem hči mati samohranilke in sem edinka. Ne vem kdo je moj oče, in če sem iskrena me tudi ne zanima! Verjamem, da je razlog, zakaj mi mama ni povedala zanj, in da že ni mogel biti kaj prida človek.
Ko sem bila mlajša, sem mamo vprašala, kdo je moj oči, in mi je odgovorila, da mi pove, ko sem starejša. Sedaj me pa ne briga več kdo je.
Nikoli mi ni nič manjkalo, nihče me ni gledal drugače zarad tega. Vedno sem imela ljubečo mamo, ki bi naredila vse zame in podporo celotne družine.
Ne rabim v svojem življenju nekoga, ki se me ni želel.
Nič ne bi spremenila. Jaz osebno sem rajši brez očeta, kot pa s slabim očetom.

[*purple*]

virginiaNOmore se mi zdi da malo pretiravaš!
Sem hči mati samohranilke in sem edinka. Ne vem kdo je moj oče, in če sem iskrena me tudi ne zanima! Verjamem, da je razlog, zakaj mi mama ni povedala zanj, in da že ni mogel biti kaj prida človek.
Ko sem bila mlajša, sem mamo vprašala, kdo je moj oči, in mi je odgovorila, da mi pove, ko sem starejša. Sedaj me pa ne briga več kdo je.
Nikoli mi ni nič manjkalo, nihče me ni gledal drugače zarad tega. Vedno sem imela ljubečo mamo, ki bi naredila vse zame in podporo celotne družine.
Ne rabim v svojem življenju nekoga, ki se me ni želel.
Nič ne bi spremenila. Jaz osebno sem rajši brez očeta, kot pa s slabim očetom.

in to je vsa poanta!
kot sem že rekla, če virginia ti ne moreš tega prebolet, je to popolnoma tvoj problem in ne problem večine oziroma samosplošni problem.In s tem problemom se moraš ti pač soočit in dojet da je tako kot je in nič drugače.
Kot vidiš obstajajo otroci samohranilk, ki so srečni in ki jih zadeve z očetom ne ganejo, pa če še tolk ne verjameš.

[densy]

To je čisto tvoja odločitev.
Zdi se mi pa brezveze iskati odgovor na tem forumu, kjer nas je večina uporabnic premladih, da bi se postavile v tvojo kožo.