Noseča, sama,otrok ja ali ne...

[ena pač]

...

[Gost]

In ti o taki življenjski dilemi sprašuješ za menjena na cosmo forumu, kjer je 3/4, če ne celo več, prijavljenih oseb starih pod 20, o otroku nimajo pojma, o finančni samostojnosti tudi ne, o preživninah še manj ...

To je popolnoma osebna odločitev in mislim, da lahko odgovor na vprašanje najdeš samo ti sama. Druga mnenja so popolnoma nerelevantna, četudi so dobra.

[iluzija]

Težko je karkoli svetovat, ker je to zelo delikatna stvar in dokler sam nisi v tej dilemi, je veliko lažje reči "naredi splav" oz. "ne naredi ga".

Lahko se postavim v tvojo kožo in povem, kaj bi jaz na tvojem mestu - pa tudi po takem odgovoru se ne moreš ravnat. Sama moraš kar globoko razmislit o taki odločitvi, zanalizirat vse možnosti o tem, kako se boš potem počutila (psihično) in kako bo to vplivalo na tvoje telo (fizično).

Torej... Če bi bila jaz stara čez 30, če bi imela zaposlitev in tudi če bi že bila mati samohranilka... Se verjetno za splav ne bi odločila (pa sem glede te tematike precej odprta in bi ga najbrž ta trenutek, ko sem stara 21, delala v hipu). Še zdaj se verjetno spomniš, kakšno veselje ti prinese dojenček, ko se rodi in verjetno bi si to želela podoživet še enkrat. Da, skrbi bodo, še opsebej finančne, ampak se verjetno v naši državi da poskrbet, da otrok ne bo stradal in da boš še vedno tudi drugi hčerki priskrbela tisto, kar si želi. Starši, prijatelji - zagotovo nisi sama? Imaš možnost nove, boljše zaposlitve, morda lahko napreduješ? O tem ta trenutek, ko si noseča sicer še ne bi razmišljala, obdržala bi to, kar imam, ampak kasneje, ko prideš s porodniške... Bi se pa poskusila potruditi, da dobim boljšo službo. Morda bi ti bil že sam otrok motivacija za iskanje novih dimenzij življenja in ti kvalitete le-tega nikakor ne bi zmanjšal (bohnedaj).

[helene]

Noro sem vam hvaležna, za podporo in ves trud razumevanja in seveda vašega pogleda na stvar.
Če povem še, da me, kjub moji starosti, samostojnosti (no ja, stanovanje so mi kupili starši, delam v očetovem podjetju - joj, a sem sploh samostojna?), ja, ravno to, skrbi reči svojim staršem, da bom imela še enega otroka (da smo si na jasnem-delam in živim od svoje plače - cca. 1.000,00 € neto, tudi če v očetovem podjetju) ko jih že tako večkrat skrbi, če nama s hčero znese, pa kdo bo skrbel zanjo, če se meni kaj naredi (ja, oče, samo da ni sposoben-resno mislim, ne da ga sovražim).
Koliko pa je v tem pogledu neodgovorno imeti še enega otroka?

[*cheRry*]

Če te skrbi finančno stanje bi blo mogoče res dobro od kirga očeta zahtevat preživnino, s tem da se mi ne zdi najbol pošteno da bi tožla očeta svoje hčerke, ampak da bi preživnino zahtevala od moškega, s katerim si sedaj noseča. Če noče met otroka in obveznosti do njega, tut prav. Pač ne bo hodil na šolske proslave, za rojstne dneve..ampak preživnino mora v primeru, da jo ti zahtevaš, plačevati, tut če otroka noče. Sicer bi pa tko dobila otroške doklade, poceni vrtec..(če ne bi imela preživnine).
In tvoj otrok te bo nekega dne začel spraševat kdo je njegov očka-se ti zdi pametno da bi mu neki natvezla oz. da mu ne bi povedla kdo je njegov oče? Seveda je to tvoja odločitev, men osebno pa se zdi prav da otrok ve takšne stvari.
In če si ti tega otroka želiš, pol ne razmišli v tej smeri, da ga ne bi blo pošteno imeti, če ga oče noče. Nenazadnje ga boš ti vzgajala. In če ga boš obdržala, mogoč to res ne bo najbolj pametna odločitev, ampak glede na to da si ga želiš (kar si napisala celo z velikimi črkami), bi znala bit to tista odločitev, s katero bi lahk živela.
Pa velik sreče

[ena pač]

...

[helene]

Odločitev je itak moja, njene posledice tudi, samo... Pa, glede na to, da o svoji nosečnosti nočem debatirati (zaenkrat) z nikomer, ki me pozna, razen s sestro, sem želela, kaj pa vem, tolažbo, mogoče drug, neobremenjen zorni kot. Pa mene tud že hormoni kurijo in nikakor ne pridem iz kroga misli. Splav, vse rešeno v dveh tednih. Otrok, priznanje nosečnosti prijateljicam, staršem (za hčero vem, da bo presrečna), ki ne vedo za moje razmerje, čustvene stiske...
Si želim, pa nimam pojma zakaj, če vidim same probleme.

[metuljčica*]

Tudi moja prva misel je bila, da cosmo forum ni najprimernejši za to vprašanje.

Moje mnenje: na tvojem mestu bi jaz OBA (!) očeta otrok terjala za preživnino - saj ta denar ni zate, ampak za otroka! In za drugega bi želela, da se potrdi očetovstvo in ga vpiše v rojstni list, saj ima otrok vso pravico, da ve, kdo je njegov oče.
In če si že seksala s poročenim moškim, ne vidim razloga, zakaj bi zdaj prikrivala ''posledico'' (če to počneš zaradi njegove družine) - torej otroka. Naj ti bo tvoj otrok in njegove pravice važnejši od tega, kaj mislijo njegova žena in ostali - na to bi lahko mislila prej, zdaj nima več smisla.

[*lilica*]

verjetno to za njega niti ni problem, da bi ti imela sama otroka... gre bolj za to, a ga je začelo skrbet za svojo lastno familijo, ki lahko izve ne le da je bil z drugo žensko, ampak da ji je še otroka naredil. misliš, da bodo ostali skupaj, če se to razve? on reskira svojo nadaljno prihodnost s tem, logično je da noče še dodatnega dokaza, ki ga bo cel lajf opominjal na to kaj je storil.

Jest sem tud pomislila na to, da je to lahko glavni razlog, da noče imeti otroka.
Samo tebe je še lahko skrival, zdj pa če bosta dva, ga bo vsak dan skrbelo, kdaj boš s to novico prišla na dan in bo izvedela njegova družina.

Drugače pa mislim, da si lepo napisala, da si otroka želiš in mislim, da tud če otrok ne bo imel očeta, bo zato imel mamo, ki ga bo imela rada z vsem srcem in skrbela zanj.
To ej konec koncev bolje, kot imeti oba, in nikomur ni mar za otroka.

[Miss September]

Če ti vidiš probleme, še ne pomeni, da so res tu in da obstajajo. Sicer pa si najpogosteje sami delamo probleme. Raje jih odmisli in se osredotoči na lepše misli...

[B@bsy]

Če te skrbi finančno stanje bi blo mogoče res dobro od kirga očeta zahtevat preživnino, s tem da se mi ne zdi najbol pošteno da bi tožla očeta svoje hčerke, ampak da bi preživnino zahtevala od moškega, s katerim si sedaj noseča. Če noče met otroka in obveznosti do njega, tut prav. Pač ne bo hodil na šolske proslave, za rojstne dneve..ampak preživnino mora v primeru, da jo ti zahtevaš, plačevati, tut če otroka noče. Sicer bi pa tko dobila otroške doklade, poceni vrtec..(če ne bi imela preživnine).
In tvoj otrok te bo nekega dne začel spraševat kdo je njegov očka-se ti zdi pametno da bi mu neki natvezla oz. da mu ne bi povedla kdo je njegov oče? Seveda je to tvoja odločitev, men osebno pa se zdi prav da otrok ve takšne stvari.
In če si ti tega otroka želiš, pol ne razmišli v tej smeri, da ga ne bi blo pošteno imeti, če ga oče noče. Nenazadnje ga boš ti vzgajala. In če ga boš obdržala, mogoč to res ne bo najbolj pametna odločitev, ampak glede na to da si ga želiš (kar si napisala celo z velikimi črkami), bi znala bit to tista odločitev, s katero bi lahk živela.
Pa velik sreče

samo glede preživnine bi komentirala. ni mu potrebno plačevati ampak s tem ko ne plačuje zgubi vsako pravico do otroka kot da zanj ne obstaja. edino to vem dobro ker poznam eno tako situacijo. drugače se pa podpišem tukaj

[kr.ena]

Hm, a ni tako, da se lahko preživnino iztoži v vsakem primeru, tudi na test DNK mora po nalogu sodišča?

[trepalnica]

v bistvu ze sama ves, kako je imeti otroka, biti sama, itd... sedaj bi prisel se eden, tako da mislim, da si "pripravljena", vprasanje, koliko je tvoje financno stanje... ampak s placo 1000 eur neto, se da nekako preziveti dva otroka... sploh pa, ce je eden ze vecji... in se moje mnenje glede oceta tega drugega otroka... mislim, da ga bo slej kot prej (ce se seveda za otroka odlocis) hotel spoznati, vseeno je to del njega, mislim, da je sedaj se v nekem soku, se porocen je, veliko se mu je zgodilo naenkrat... ampak tudi, ce bos imela tega otroka, zakaj mu ne bi povedala za oceta? nekako razlozila, v kaksni situaciji je on, etc... odlocitev je pa samo tvoja, tako da upam, da se bos odlocila tako, kot mislis, da je prav...

[helene]

Ma ja, vse se precej osredotočate na to, da je on poročen, da me je skrival... Ni poročen, je pa v zvezi, ni me dajal na oglasno desko, sem pa dobila lubčka tudi sredi ceste, na pijači sem bila z njim večkrat kot s svojimi fanti... PA SEJ ON SPLOH NI PROBLEM NITI NI POMEMBEN. Ga ne ljubim, ne umiram od groze da bom brez njega. Njega odmislim, ker če ga ne, moram, če že ne upoštevati, pa vsaj priznati, njegove misli oz. želje. On ni pomemben. Pomembni sva le jaz in moja hči. In najino življenje ter vse spremembe, ki bi jih otrok v najino življenje.

Okej, pa forum mogoče res ni primeren, mi pa paše. Sej sem še vedno sama s svojimi mislimi, ampak počutim se pa ne več tako samo.

[metuljčica*]

Jaz bi vseeno obdržala otroka, kljub vsem spremembam, ki jih to prinese.