Noseča, sama,otrok ja ali ne...

[helene]

Zdravo, punce in fantje!
Takole gre; nisem več smrklja, stara sem 34 let in imam 8 let staro hči, s katero živiva sami. Oče je tujec, z njim nimam podpisanih nobenih papirjev, od njega ne prejemam preživnine, nimam otroškega dodatka niti nobene druge socialne pomoči. Ni problema, nama ravne znese.
Problem raste sedaj; noseča sem (imam še 5 tednov da se odločim da ali ne), z nekom, ki je poročen, s katerim nisva več skupaj, on si otroka ne želi. Tudi to ni problem, saj bi otroka imela sama, brez očeta. Tu pa me začne skrbeti finančna varnost, prav tako dejstvo, da otrok ne bo poznal svojega očeta (hči ima telefonske stike s svojim), pa verjetno še kaj.
Zanima me vaše mnenje, vesela bi bila tudi nasveta.
Aja, glede na mojo starost menim da je to zadnjič, ko se še igram z mislijo na otroka.
helene

[anoyel]

Huh... ironija, da se ti je že drugič pripetila enaka štorija. Škoda, da ni ta otrok tokrat seme ljubezni z novim partnerjem. Ker bi bile dve plači pri hisi, pomoč moškega, varnost s strani ljubezni in financ.

Pomisli koliko denarja in energije bi ti šlo, ali si pripravljena še enkrat iti skozi obdobje nosečnosti, dojenja, previjanja... skratka imeti malo štruco. Pomisli kako bi na to gledala hčerka. Če si želiš otroka ga imej. Čudežno je kako potem mame nekako najdejo način preživetja. Malce se stisne in finance so tu.

Najbolj bistveno je vprašanje: ali si pripravljena biti samohranilska matera dvema otrokoma?

Ampak, če si že z hčerko prišla tako daleč je odgovor na dlani.

[*lilica*]

Uf, znašla si se v kar težki situaciji.
Torej imela si nepremišljeno razmerej s poročenim moškim? in sedaj si z njim zanosila?
Ne vem, kako bi na tvojem mestu odreagirala, ampak gotovo bi mislila tudi na otroka.

Če ti je ratalo enega spraviti gor, ti bo pa še drugega.
Zakaj pa ne bi od tega novega zahtevala preživnine. Tudi on je v vsem tem in nimaš ti otroka sama, ampak ga imata skupaj.
Tudi če si ga on ne želi, bi o tem moral razmišljati prej, poleg tega pa ga vseeno lahko vzgajaš ti, ampak denar bi pa lahko prispeval.

[helene]

Hvala za mnenje!
In še tole-hči je bila spočeta z namenom imeti družino, živeli smo skupaj do njenega tretjega leta pa pač ni šlo... Potem sem bila dolgo, verjetno predolgo sama. S tem moškim je bilo pa od začetka jasno, da je samo "kr tko", pa mi je bilo to dosti in tudi nimam nobene želje še biti z njim.

[~NIA~]

[trapa]

Draga Helene, tega položaja ti še zdaleč ne zavidam. In kakorkoli obrneš, se boš na koncu morala odločiti sama.

Mislim, da je najpomembnejše vprašanje SI ŽELIŠ OTROKA? Vem, da odgovor že veš pri sebi, zato naj te ne bo sram tega priznat še na glas.

Če nameravaš otroka obdržat, lahko za prvega še vedno zahtevaš nekaj preživnine. Res je, do sedaj je nisi potrebovala in drugi otrok ni od prvega partnerja. To ne pomeni, da lahko on dvigne roke od svojega otroka in skrbiš sama zanj.
V kolikor je priznal očetovstvo, ne bi smelo biti težav.

Z drugim partnerjem se pa lahko lepo pogovoriš. Je bil sposoben seksat, bo sposoben vsaj za silo odnos s svojim otrokom naredit. Seveda si otroka ne želi, ma to bi moral vedet vsakič, ko ni kupil kondomov.
Če bo njegova žena zvedla za afero pa... hja, klinc, pa kaj pol. Je bolj pomembna navidezna sreča ali otrok?

Vem, da izgleda trenutna situacija brezizhodna, a čez čas ne bo več tako. Zadeve se bodo počasi uredile, če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. Tule je zakon precej naklonjen mamicam in ni na strani neodgovornih očetov.

Če si otroka ne želiš in samo iščeš "izgovor" za splav... ga ne išči.
Kakorkoli obrneš, bo otrok predvsem tvoja skrb, zato si lahko pridržiš vso pravico otroka imeti ali ne in so in ni potrebno nikomur polagat računov.

Ti pa polagam na srce, da dobro premisli. Ne delaj splava samo zato, ker si ga (bivši) partner ne želi in se ti ne da ubadat s kreganjem in reševanjem problemov in sporov. Tule imaš vse možnosti, da otroka obdržiš, če si ga le želiš.

[bina_]

Ne vidim razloga zakaj bi otroka obdržala... jaz na tvojem mestu ga nebi...

[helene]

Punce, res hvala. No, če bom koga tožila bo to hčerin oče, ker sva družino ustvarjala, pa tud, mislim, da v petih letih kar ne živi več z nama v resnici ni enkrat vprašal če ona kaj rabi, si želi... Mu zamerim ignoranco, saj pravim, preživela sem nanju pa tudi brez njega.
Sedaj je zgodba drugačna. V resnici se mi zdi "grdo" imeti otroka, ki si ga oče ne želi (pa ne moralno, bolj iz človeške plati) AMPAK, še bolj grdo bi ga pa bilo ga ne imeti, ČE SI GA ŽELIM. V bistvu me malček zbode samo misel na otroka, ki ne bo vedel, kdo je njegov oče. Ali?

[moi T]

Joj, jez ti tudi prav nč ne zavidam, v težki situaciji si se znašla. Škoda, da glede nosečnosti nisi že prej razmišljala in se zaščitila, če si vedela, da z ljubimcem ne bo nič. Ampak, kar je, je. Zdaj moraš razmišljat za naprej. Jez tudi mislm, da sledi srcu. Če si otroka želiš, potem ga obdrži. Seveda je tu še finančna plat. Tudi jaz mislm, da če je bil ta moški sposoben seksat, bo mogu tudi nosit posledice svojih dejanj in ti usaj delno finančno pomagat. Drugače pa me zanima, če imaš dovolj veliko plačo, da boš poskrbela usaj za osnovne stvari za oba otroka?

[trapa]

Zakaj otrok ne bo vedel kdo je njegov oče? Ker mu ne boš povedala, ker tega oče noče? Kdo pa je on, da lahko o tem odloča? Ne nazadnje ga lahko s sodnim nalogom pripraviš do testiranja očetovstva in ko se očetovstvo potrdi lahko še alimente zahtevaš.

Postavlja se tudi vprašanje, ali bo čez čas res sovražno nastrojen proti otroku. Če sedaj tako izgleda, ni rečeno, da bo tako čez pol leta ali leto dni.

Če možakar ne bo zamenjal mnenja, je pa res, da je težko razložit, zakaj te ati ne mara. A po drugi strani: moja cimra je bila sad afere med pravnico in direktorjem. On si otroka seveda ni želel, a ga je pravnica obdržala - tudi zato, ker je imela že 35 let. Čez čas je on otroka priznal, in občasno celo' nekaj finančno zanjo prispeval. Danes je ta otrok diplomirana punca, ki ima redno službo.
Je res, da je malce disfukcionalna, a bi rekla, da zato, ker jo je mati preveč razvajala in ne zato, ker je oče ni maral.

[*purple*]

Mislm, da je razlog da otrok ne bo poznal očeta, precej prešibak, da bi se zarad tega odrekla še eni srečki več ki jo imaš lahko v življenju.
Pa kaj, če ga oče ne želi, če ga ne bo želel, verjamem da imaš dosti ljubezni, da komot nadomestiš očeta.
Slutim, da si tega otroka želiš, pa odlašaš.Moj nasvet bi bil, da ga donosi in bodite srečni.konec koncev imaš lahko tudi družino, otročke in vse, potem pa dec gre in ga ne briga za otroke nič.Brezevze je gledat na to.

[helene]

Ja, kupe stvari sem vedela že prej, samo mi je blo okej. To, da sva bila nezaščitena je bila izjema, ne pravilo, jaz verjetno z mislijo "oh, sej bi imela še enega" on pa " ". Dejstvo je, da njega ne sovražim, mu ne zamerim da si otroka ne želi, je povedal že tokom razmerja večkrat, poleg tega pa ima že svoje. In dejstvo je, da če bom otroka obdržala, očeta v rojstni list ne bom vpisala. Mislim, da je bolje da otrok nima očeta kot da ga oče ne mara. Saj sem z njim vse to že predebatirala mirno, se pač ne strinjava ampak človek je čist v redu in, v resnici sva se razšla po moji krivdi dan za tem, ko sem naredila test. Razumem ga, da noče biti oče, ni mi pa prav, da ne more razumeti da si tega otroka želim imeti tudi čisto sama. Da je on brez obveznosti. Da mu ni treba biti z menoj.

[Miss September]

Tvoje materinstvo je pa res spoštovanja vredno. Tega marsikatera ne bi zmogla. Če čutiš, da si želiš tega otroka in če misliš, da bi te vest pekla, če bi se ga znebila, potem imaš odgovor na dlani... Verjameš vase in v svoje zmožnosti, da boš storila vse, da otrok ne bo prikrajšan? Ker imam tak občutek, da ti to ne bi bilo težko, da si polna življenjske energije, kljub obema očetoma. Ti vztrajaš in ne obupaš. Po moje ti bo to poplačano... Glede tega, kako boš razložila otroku za očeta- vsak otrok to težko sprejme, ampak, če ga boš vzgojila v ljubezni, ti bo to otrok vrnil, čeprav nezavedno... in ne bo zamere, če si se to spraševala. Mogoče bo cenil ves tvoj trud.

Odločitev pa je v tvojih rokah... In še to: če se ga znebiš, povratka nazaj ni. Če pa ga obdržiš, obstaja kup rešitev in pomoči... Verjetno nisi sama, imaš nekoga, ki mu nekaj pomeniš... Vsi imamo, čeprav se morda tega ne zavedamo.

[Mahagonij]

Ja, kupe stvari sem vedela že prej, samo mi je blo okej. To, da sva bila nezaščitena je bila izjema, ne pravilo, jaz verjetno z mislijo "oh, sej bi imela še enega" on pa " ".

Holy shit, to je pa blo neumno od njega.

Razumem ga, da noče biti oče, ni mi pa prav, da ne more razumeti da si tega otroka želim imeti tudi čisto sama. Da je on brez obveznosti. Da mu ni treba biti z menoj.

Hja...ti se lahko cez 5 let premislis pa ga za ocetovstvo tozaris, ceprov zdej ne bos nic vpisala na rojstni list. To je taka zadeva k ne zastara.

[punkie_]

verjetno to za njega niti ni problem, da bi ti imela sama otroka... gre bolj za to, a ga je začelo skrbet za svojo lastno familijo, ki lahko izve ne le da je bil z drugo žensko, ampak da ji je še otroka naredil. misliš, da bodo ostali skupaj, če se to razve? on reskira svojo nadaljno prihodnost s tem, logično je da noče še dodatnega dokaza, ki ga bo cel lajf opominjal na to kaj je storil.

aja, kaj še čakaš s preživnino za hčerko? mogoče vama znese, vendar denarja ni nikol preveč, hči ima dva starša, in dva nej tudi zanjo skrbita. naredi to zanjo, če ne boš zase. bolj kot bo rastla, več potreb bo mela in stroški bojo večji, tako da zrihtajta preživnino.

glede otroka pa... če si ga želiš in ni na obzorju nobenega bolj primernega partnerja, s katerim bi lahko ustvarla družino, potem pač imej tega otroka. samo ne vem kako boš to uredila z očetom, nenazadnje je vajin otrok, ti ga sicer nosiš, a spočela sta ga skupaj, zato bi bilo fajn, če prideta do nekega kompromisa.