Njegova bivša

[jullia_]

Nekatere ženske pogovor enačijo z vsiljevanjem svoje volje in sitnarjenjem, dokler ne dosežejo svojega. Če nekaj ni po njihovo, so mnenja, da se je treba pogovorit in pogovor bo ocenjen kot uspešen takrat, ko bo pripeljal do spremembe v njihovo korist.
Just sayin...

[Glorfindel]

Se v bistvu strinjam z Julio. Jaz se nimam praktično kaj pogovarjat z njim. Ne morem reči - čuj, reči, da se boš oženil z mano ali pa grem ali pa - čuj, če je do naslednjega tedna ne pozabiš, grem. ... To je izsiljevanje.

Dejansko se bi morala sama odločit, kot je nekdo prej napisal ali naj bom še naprej ob njem ali pa pač ne. Najhuje je to, da če zdaj prekinem najin odnos, sigurno ne bova ostala prijatelja, enostavno zato ne, ker jaz tega ne bi zmogla. In glede na to, da je prvi, ki ga pokličem, ko rabim karkoli, si tega res nikakor ne želim. Poleg tega ima do mene res fantastičen odnos in če ne bi vedela tega okoli njegove bivše, potem bi lahko rekla, da sem preprosto srečna z njim. Ampak ne vem pa, v kakšni meri ima on njo rad, v bistvu. Bolj se mi zdi, da je jezen na njo, hkrati pa nekako navezan nanjo. Predvsem to - navezan.

Ona je bila njegova prva resna punca, eno leto sta bila skupaj, nato ga je ona pustila, ker do njega ni čutila dovolj, zdaj pa nista več v stikih.

[delusional]

ne vem kaj je to, da skoz babe zapuščajo tipe. jst tud sam take "zapuščene" spoznavam, k jih vse pustijo.

bi rada končno enega spoznala, k je punco pustil, ker mu to ni blo to al da se je naveličal.

ampak moški ko enkrat grejo v resno zvezo, se na tisto žensko tako navežejo, da bi bli z njo do smrti in jim je idealna.

[Glorfindel]

delusional: Ah ne vem ne... jaz poznam pa kup punc, ki s(m)o bile zapuščene. Niti ne vem, če je to bistveno, jaz se zdaj resno ubadam samo s tem ali se lahko iz takega odnosa, kot ga imava midva razvije resna zveza, ki si jo sama želim (z njim, ne samo na splošno), pač ... ko preboli dokončno - ali pa je to totalno utopična ideja in bi morala zadevo čim prej končati.
Naj še enkrat poudarim, da ima sicer do mene fantastično lep odnos in da mi z njim nič, absolutno nič, ne manjka, samo - bivša, to me teži 100 na uro in zaradi tega postajam vse bolj potrta, nesproščena in me skrbi, da bom pravzaprav sama uničila odnos, ki ga imava.

[snezinka*]

Pa ti si ziher, da nista vidva par? Mislm, sj ni treba, da te tip vpraša, če bi hodila z njim, kt smo to delal v osnovni šoli al pa mal kasnej...?? Al sta se to prou zmenla al kaj? Kaj pa družba, vaju dojema kot par, kako te on predstavi družbi - kot punco?

Drugač pa težko krkol rečem, sam če je teb dobr z njim in njemu s tabo, ne vem zakaj bi to uničevala. Morda mu boš pa na konc pomagala prebolet bivšo in bosta ostala skupaj (ni vedno vse tok črno belo). Pomojem bi se mogla sam mal bl pogoovrt o tej njegovi bivši, ampak ne v zvezi z vama, temveč čist on-bivša, da vidš na čem stvar stoji. Sj to je lahko en tak čist normaln pogovor, s katerim nč ne zahetvaš od njega, le to, da se ti okol tega bl zaupa. Mogoče bi ga lahko tut vprašala, kakšna so njegova pričakovanja v zvezi z vama, česa si želi...

[Glorfindel]

Joj, ne vem. Vse, ampak res vse počneva kot par, funkcionirava kot par, ampak ne- dorečeno nisva par, kaj sva, pa nimam pojma.

Družba... hja... skupna družba ve, da nisva samo prijatelja, njegovi družbi sem bila predstavljena poimensko, nobenih oznak poleg, pa tudi tako je, da sem precej njegovih prijateljev poznala že od prej, skratka, od takrat, ko sva bila še zgolj prijatelja.

Jah, jaz nekako upam, da bo tako - da bo prebolel pač in ostal z mano - oz. da bova nekoč tudi uradno par. O bivši sva se pogovarjala dovolj - vem, da mu je bila najboljša prijateljica, da je bila njegova prva resna punca in da je še ni dokončno prebolel, da se pa nikakor ne druži z njo in tudi ne komunicira z njo.
Glede pričakovanj pa - začela sva totalno neobvezno, malo preveč sva spila, potem pa so se stvari nekako stopnjevale, zdaj se že drživa za roke v mestu, se poljubiva tudi v družbi, on ima do mene totalno takšen odnos, kot bi ga po mojem mnenju naj imel do punce in jaz poskušam biti tisto, kar bi on želel od svojega dekleta. Nekako tako.

Skratka - odnos se spreminja, kaj pa to pomeni, pa ne vem, če SPLOH kaj pomeni...

[Veerle]

in jaz poskušam biti tisto, kar bi on želel od svojega dekleta.

in kaj bo potem, ko se boš začela obnašati kot ti - brez da bi špilala to, kar misliš, da on želi od punce?

[jullia_]

Problem je v tem, da je v primeru, da on res še ni prebolel, njegova bivša tisto, kar on pričakuje od punce. A to pomeni, da ti glumiš njegovo bivšo?

[nixie]

jullia_

Temo sem na hitro preletela in nisem se preveč poglabljala v poste. Dobila pa sem občutek, da ti Glorfindel ravnaš z njim v rokavicah in mu poskušaš ugajati, ker se bojiš da bi ga izgubila. Pokaži se takšna kot si, vprašaj kar hočeš...nimaš kaj izgubit...boš vsaj vedla pri čem si. Če mu je kaj do tebe ga ne boš izgubila, če mu ni pa bolje ga izgubiti zdej, kot kasneje. Mogoče tip sploh nima nobenih namenov s tabo...si samo celi rane.

[Tonja]

Punca :

1. Bodi to, kar si in ne to, kar želijo drugi, da si!
2. Pusti času čas, kajti v situaciji, katero opisuješ so odprte še čisto vse možnosti, tako pozitivne kot tudi tiste negativne

[Glorfindel]

Kje ste zdaj pobrali, da z njim nisem taka kot sem? ''Poskuašm biti, kar bi želel od dekleta'' ker pač nisem njegovo dekle, ampak kolikor pač skozi pogovor razumem, si bi želel v bistvu od punce takšen odnos, kot ga imam jaz do njega.

In še to: Če grem zdaj do njega in rečem: ''Čuj, kaj bi ti sploh rad od mene, a se vidiš z mano čez 5 let?'' bo odgovor negativen, enostvno zato ker je čas, ko postaviš neko vprašanje in ni čas za to isto vprašanje. Tako nekako se mi zdi. Najin odnos se je razvijal v zadnjih tednih in z neumnim ženskim pritiskanjem nanj ne bom dosegla nič pozitivnega.

[hobotnica]

Nihče ti ne pravi, da pritiskaj nanj, sam ti si tista ki si negotova kaj dejansko si njemu, tako, da se bo to zjasnilo na najlažji način, če ga enostavno vprašaš. Zakaj kompliciraš, postavi čisto tko vprašanje, na izi, sej ni treba, da pritisneš nanj. Povej mu, da ne veš kje stvar stoji in da bi rada vedela. Čisto tako, slučajno navrži to vprašanje in boš videla reakcijo.

[puma]

mislim, da tu ni na tipu ampak na njej, da se odloči ali bo v takem razmerju, ki to ni in se še dalje slepila, da pa bo mogoče kaj iz tega (oz da bo on čudežno prebolel bivšo in v njej videl pravo ljuben)
v bistvu pa me najbolj zanima, zakaj je z njim, ko pa ve, da ni prebolel bivše?

[BlackDahlia]

Tudi jaz ne razumem, kako je lahko punca skupaj z nekom, ki je še v procesu prebolevanja bivše in torej z njegove strani ni pristnih čustev, ki morajo biti obojestranska v vsaki zvezi oz. odnosu, ki je na dobri poti, da napreduje v nekaj resnejšega. Z njegove strani ni zaljubljenosti, in če ni tega, se iz tega ne more razviti ljubezen. On je lahko do tebe super oseba, prijazen, spoštljiv, te razume, skratka so njegove značajske lastnosti v superlativih, ampak do tebe ne čuti tega kar ti do njega. To zatiskanje oči je najslabše, kar si lahko narediš, ker se ne bo čudežno spremenil (če se ni po tolikem času). Da te nekdo zmede in očara z zamikom, se v redkih primerih zgodi, da se ta premik v glavi zgodi po več mesecih, letih. Če pa ti je luštno bit z njim, dokler je tako kot je, verjemi, da te bo še bolj dotolklo, ko bo prebolel bivšo in ga bo prevzela kakšna druga punca, ti pa se boš počutila izkoriščeno. Če ti je razjasnil svoja čustva in kaj bi rad oz. česa ne, te ni izkoristil, ker si sama tista, ki si dopustila, da se navežeš nanj, čeprav veš, da bo težko kdaj tvoj.
Meni se to vztrajanje, ki nima smisla, zdi podobno kot vztrajati v odnosu z nekom, ki ima doma ženo/punco, četudi obljublja, da bo svojo drago zapustil. Škoda časa vztrajati z napačno osebo.

Najin odnos se je razvijal v zadnjih tednih in z neumnim ženskim pritiskanjem nanj ne bom dosegla nič pozitivnega.

Zakaj pa potem sprašuješ za mnenja, če ne moreš biti v odnosu, v katerem ne veš na čem si, po drugi strani pa ti je neumno vprašat? Oz. zakaj bi ga sploh morala spraševati, če pa praviš, da veš, da je še ni prebolel? Torej problema ni, delaš si ga sama, ko upaš, da bo spremenil odnos do tebe v takega, kot ga je imel do svoje bivše.

[Glorfindel]

Uou, okej - kako lahko rečete, da z njegove strani ni nobenih pristnih čustev?
In čisto zares me zanima - zakaj bi morala biti ZALJUBLJENA v nekoga, da sem lahko z njim? Ni dovolj, da me privlači in ga imam rada? Zaljubljenost - karkoli že zaljubljenost sploh je - zame je to hormonsko neravnovesje, porušena homeostaza v telesu, ki se na zunaj kaže tako, da se nam neka oseba zdi popolna, sanjska in sploh brez napak. Zaljubljenost služi temu, da se ljudje želijo razmnoževat - to je spolni nagon, nič drugega. Ne vem zakaj se bi morala zveza osnovat na nečem tako minljivem...