nima časa

[Tamala_mrha]

Hja, to je spet tako, da nekdo lahko prenaša, da se fant več videva z njegovim najboljšim kolegom kot s svojo punco, nekdo pa pač ne. Jaz bi se verjetno sčasoma naveličala, da daje prednost kolegom (v tem primeru enemu samemu kolegu, s katerim sta kot rit in srajca). Mislim, da ima vse svoje meje. Poleg tega lahko kdaj vprašaš fanta, če se jima smeš pridružiti - imaš vso pravico. Saj to ne pomeni, da misliš od takrat dalje skos viseti z njima, ko imata svoje pogovore, ampak kdaj pa kdaj pa se jima lahko pridružiš, pa se ne boš počutila zapostavljeno. Če seveda tvoj fant nima nič proti, da greš kdaj z njim kam.

[Barbeque]

sej fant ne ve, da sem postala besna na njegovega kolega. za enkrat še res ne mislim odreagirat, ker res da sta ona2 skupaj že 8 let, vsak dan, jaz pa sedaj na novo v zvezi.
bom še malo počakala.
je pa problem pri meni, ker ne govorim nič odkrito, kaj me moti, kaj bi rada.... zato mu tudi ne upam reči, če gremo skupaj kam.... ker sem navajena na bivše fante, kateri me niso jemali s seboj....uffff

moram najprej pri sebi nekaj spremenit

[Barbeque]

ufff, danes sem se imela namen pogovorit z njim, da bi rada, da ima zame več časa..... ko sva se dobila, sem pa ostala brez pravih besed, tako da ni bilo nič iz mene:)

najbolje, da še malo počakam...da dozorim

[Alwaleed]

Đizs.

Fajn bi bilo, če ljudje, ki imajo potrebe in navade X, ne bi svetovali kar po svojih receptih ljudem, ki imajo potrebe in navade Y. Človek rabi takšno zvezo, kot jo rabi, ne pa se prilagodit nekemu kalupu, ki ne ustreza njemu, temveč nekomu drugemu.

Marsikomu od vas se zdi čez glavo dovolj, da se v prvih treh mesecih vidite s tipom 3x na teden po eno uro. OK. Vsakemu svoje.

Ampak meni osebno to ne bi bilo dovolj! Začetek zveze je čas, ko se partnerja spoznavata in ko si imata povedati največ, ne pa najmanj. Začetek zveze je najbolj zanimiv! Tisti, ki spuščate nove ljudi v svoje življenje zelo počasi in po obrokih, morate očitno gledati na to čisto drugače. Pravzaprav si težko predstavljam, kako. Očitno vam je partner nekaj vsiljivega - neka prisotnost, ki je od začetka tečna, potem se je pa sčasoma privadite, ali kako? Ali s partnerjem sploh kdaj navežete prijateljski odnos, globoko iskrenost; ali je to za vas zgolj ena oseba, s katero fukate, na katero se sčasoma navežete, resničnega in globokega stika pa ne dosežete nikoli?

Kakorkoli že...

Barbeque in Cute imata za moje pojme popolnoma normalno željo preživeti s svojimi novimi partnerji maksimalno časa, ker jih želita dodobra spoznati. Njuni tipi, nasprotno, imajo svoje življenje že zapolnjeno, in ne veliko časa za svoji partnerki. Pri tem je tip od Barbeque dosti slabši od Cute, ker ves svoj čas porabi s svojim fantom. Ta tip je v bistvu, če že ne fizično, pa vsaj psihično homoseksualec. Barbeque s tem tipom praktično nima kaj delat, ker ga nikoli ne bo zanimala toliko, kakor ga zanima njegov best frend. Tista zajebancija, da sta kot par, ni samo zajebancija - je nekaj na tem.

Tip od Cute se sliši pa kot bolj obetaven, ker ima zgleda vsaj uravnoteženo življenje, polno različnih ljudi in aktivnosti, in obstaja realna možnost, da bo Cute enkrat pri njem na prvem mestu. Pri Barbeque se mi zdi, da te možnosti sploh ni.

[jullia_]

A količina časa, ki ga par preživi skupaj, je glavni pokazatelj njune bližine in globine?

[Alwaleed]

A količina časa, ki ga par preživi skupaj, je glavni pokazatelj njune bližine in globine?

Obstaja močna korelacija, ja.

Človeka ne poznaš, dokler nisi veliko z njim, in ga imaš priložnost videti v različnih okoliščinah.

Ob treh urah na teden je tvoje poznavanje človeka minimalno.

Ob treh urah na teden lahko funkcionira "zveza" s komerkoli. Taka zveza praktično ni nič vredna - je vredna nekaj kot družba, ampak ne kot zveza, ker ni prestala nobenega testa.

Če si lahko s človekom večino časa eno leto, brez da bi ti že bilo dovolj - e, to je pa že nekaj.

[jullia_]

Se ne strinjam. Veliko več je vredna kvaliteta, kot kvantiteta.
Koliko parov poznaš, ki stalno tičijo skupaj, pa v bistvu samo kofete pijejo in filme gledajo? Jaz jih preveč. Navzven mogoče delujejo neverjetno usklajeno, ker lahko ves čas preživljajo skupaj in to že, kot ti praviš, nekaj pomeni. Ko jih pa pobližje spoznaš, pa vidiš, da je to v bistvu mrtva zveza, ki temelji bolj na navajenosti in udobju, kot na čem drugem. Ker so pač navajeni vse počet v dvoje in si niti ne predstavljajo, da bi filme po novem gledali sami. To zame ni noben dokaz bližine ampak negotovosti vase.


Mimogrede, to da se z nekom ne vidiš vsak dan (kar ne pomeni, da si skupaj samo 3 ure tedensko, tega ni nihče rekel), ne pomeni, da so vsa srečanja enaka in da človeka zato nimaš možnosti spoznat z različnih zornih kotov. In seveda se s tem ne izogneš vsem pastem, preizkušenj je ravno toliko, ali pa še več, kot če bi bil nonstop v dvoje.

[Alwaleed]

Se ne strinjam. Veliko več je vredna kvaliteta, kot kvantiteta. Koliko parov poznaš, ki stalno tičijo skupaj, pa v bistvu samo kofete pijejo in filme gledajo?

Pod čas, preživet skupaj, sem mislil na kvaliteten čas - aktivnosti in pogovore. Ždenju ob TV brez pogovora niti ne bi rekel "čas, preživet skupaj"...

Mimogrede, to da se z nekom ne vidiš vsak dan (kar ne pomeni, da si skupaj samo 3 ure tedensko, tega ni nihče rekel), ne pomeni, da so vsa srečanja enaka in da človeka zato nimaš možnosti spoznat z različnih zornih kotov. In seveda se s tem ne izogneš vsem pastem, preizkušenj je ravno toliko, ali pa še več, kot če bi bil nonstop v dvoje.

Ni čisto tako. Če človeka redko vidiš, si ga vedno znova vesel, ker si ga vmes pogrešal, in je tvoje obnašanje drugačno, milejše, tolerantnejše, bolj naklonjeno, kot če si dalj časa z njim. Bolj izrazito doživljaš osebo kot zanimivo, in laže toleriraš njegove ali njene napake.

Ko ljudje rečejo: "ne bodiva ves čas skupaj, da se ne naveličava drug drugega," to v bistvu sloni na resnici, katere srž pa je: "nisva dovolj kompatibilna, da bi lahko bila veliko skupaj," in posledično: "najina zveza nima prihodnosti, ampak podaljšajva si zabavo tako, da se vidiva redko."

Kdor misli, da bo na tej osnovi zrasla neka jaka, izpolnjujoča dolgoročna zveza... si koplje sam svojo jamo.

Dejansko je nekdo v tej temi napisal, da se s fantom vidita kakih 3x tedensko, in da srečanja trajajo po eno uro. Od tod 3 ure tedensko.

[freaky]

Očitno vam je partner nekaj vsiljivega - neka prisotnost, ki je od začetka tečna, potem se je pa sčasoma privadite, ali kako?

Ne, še zdaleč od tega. Odgovarjam samo preko svojega primera. Jaz in moj partner imava izobrazbo na prvem mestu. Tako sva se v srednji šoli in se tudi zdaj, na faksu, videvava med vikendom. Na začetku je bil pač tak "dogovor", s katerim sva se oba strinjala, saj imava nekako iste prioritete.

Ali s partnerjem sploh kdaj navežete prijateljski odnos, globoko iskrenost; ali je to za vas zgolj ena oseba, s katero fukate, na katero se sčasoma navežete, resničnega in globokega stika pa ne dosežete nikoli?

Kvaliteto lahko dosežeš tudi dvakrat na teden.

Kdor misli, da bo na tej osnovi zrasla neka jaka, izpolnjujoča dolgoročna zveza... si koplje sam svojo jamo.

Tvoj nasvet je super :

Fajn bi bilo, če ljudje, ki imajo potrebe in navade X, ne bi svetovali kar po svojih receptih ljudem, ki imajo potrebe in navade Y. Človek rabi takšno zvezo, kot jo rabi, ne pa se prilagodit nekemu kalupu, ki ne ustreza njemu, temveč nekomu drugemu.

Tako kot si napisal, vsak ima svoje potrebe, prioritete in način življenja. Zato se mi zdi nesmiselno govoriti, katera zveza je kvalitetna in katera ne, kajti tiste globje reči so tako ali tako drugim skrite in so rezervirane samo za dva udeleženca.

[jullia_]

Ni čisto tako. Če človeka redko vidiš, si ga vedno znova vesel, ker si ga vmes pogrešal, in je tvoje obnašanje drugačno, milejše, tolerantnejše, bolj naklonjeno, kot če si dalj časa z njim. Bolj izrazito doživljaš osebo kot zanimivo, in laže toleriraš njegove ali njene napake.

Jaz pa opažam ravno nasprotne učinke. Če človeka manj vidiš, zna biti ozračje zelo napeto, ko po dolgem času spet prideš skupaj. To sem jaz pri bivšem opazila. Lahko sva bila popolnoma usklajena, kadar sva bila veliko skupaj, če se pa par dni (ali celo tednov) nisva videla, je bilo pa skoraj ziher, da bo takoj po snidenju sledil prepir.
Poleg tega, da je precej vprašanj, povezanih z zaupanjem, iskrenostjo,... ki se enostavno ne pojavijo, če imaš nekoga nonstop zraven.

Ko ljudje rečejo: "ne bodiva ves čas skupaj, da se ne naveličava drug drugega," to v bistvu sloni na resnici, katere srž pa je: "nisva dovolj kompatibilna, da bi lahko bila veliko skupaj," in posledično: "najina zveza nima prihodnosti, ampak podaljšajva si zabavo tako, da se vidiva redko."

Saj ni poanta v naveličanosti. Gre za to, da ne nameravam vsega, kar sem počela, preden sem začela hodit s tipom, čez noč skenslat in se posvetit samo njemu, zato da bova čimprej dosegla čimvečjo stopnjo bližine. Najina zveza mi je pomembna, ni mi pa edina prioriteta, da bi bila pripravljena vse ostalo odpisat.
Tako gre določena količina mojega časa njemu, nekaj pa tudi drugim ljudem in v končni fazi tudi meni. In to se mi zdi precej bolj smiselno, kot da bi se midva zdaj prilepila eden na drugega in vse počela skupaj.

[Alwaleed]

Jaz in moj partner imava izobrazbo na prvem mestu. Tako sva se v srednji šoli in se tudi zdaj, na faksu, videvava med vikendom. Na začetku je bil pač tak "dogovor", s katerim sva se oba strinjala, saj imava nekako iste prioritete.

Gre za to, da ne nameravam vsega, kar sem počela, preden sem začela hodit s tipom, čez noč skenslat in se posvetit samo njemu, zato da bova čimprej dosegla čimvečjo stopnjo bližine. Najina zveza mi je pomembna, ni mi pa edina prioriteta, da bi bila pripravljena vse ostalo odpisat. Tako gre določena količina mojega časa njemu, nekaj pa tudi drugim ljudem in v končni fazi tudi meni. In to se mi zdi precej bolj smiselno, kot da bi se midva zdaj prilepila eden na drugega in vse počela skupaj.

To, kar sta napisali, se mi zdi vse zelo smiselno. V vajinih zvezah so objektivni razlogi, zakaj je časa za zvezo toliko, kolikor ga je. Če vama tako ustreza, se mi zdi to čisto super.

Pisal sem o drugih primerih, kjer se partnerja namenoma izogibata preživljati čas skupaj, da "se ne bi naveličala", ali pač zato ker enemu od njiju ne sede - pa preživlja torej 3 ure na teden s "punco", 20 ur na teden pa s prijateljem.

[freaky]

Potem je pa z moje strani prišlo do nesporazuma in priznam, do malce površnega branja.

Načeloma se strinjam s tabo, vendar si jaz ne upam soditi, kako globoka je neka zveza na podlagi tega, koliko časa preživita partnerja skupaj. Ker, kot sem že povedala, je ta globina zunanjim opazovalcem skrita.

Bolj pomembno se mi zdi, da se najdeta dva, ki imata iste interese in prioritete v življenju. Oziroma da znata oba brez sramu izražati svoje želje in jih od drugega tudi sprejemati. V tem konkretnem primeru se mi zdi to večji problem kot pa samo preživljanje skupnega časa.

[Barbeque]

freaky prav imaš.težava je v izražanju želj.
ampak kaj ni malo samo po sebi umevno, da če sva skupaj, da bi se rada vidla?
ampak moj fant, nevem, ali res ni navajen imeti punce (ker je res 2 leti ni imel), ali je iz Marsa??
slišiva se vsak dan, on pa meni, kot da je samoumevno, pravi, ja, danes pa grem na to. drugi dan reče<: Danes imam poker. potem drug dan ima nogomet. mislim....
jaz sem pa tudi nora, da mu že enkrat ne povem, da me to moti, da se vidiva le 2x na teden.

[Alwaleed]

Barbeque: He's just not that into you. Če bi hotel biti več s tabo... Ugani kaj. Bi bil.

[Barbeque]

zakaj pa me potem ne pusti in še naprej hodi z mano?
mi vsak dan piše. po navadi celo prvi večinoma. me ne "porabi" niti za sex? me predstavlja drugim kot njegovo punco.....??