Nenormalna nesamozavest

[PIAMEGLIC]

OMG

[boom_boom*¸]

Helou

Berem malo svoje stare teme, se zgražam in ... brišem

LP

[PIAMEGLIC]

omg tema..
najlažje druge krivit za svoje probleme...
ljudje brez hrbtenice...

[barbie_girl_85]

Pia, kaj pa meniš o tistih ljudeh, ki se naslajajo nad problemi drugih?

In da, problem negativne samopodobe izhaja iz zgodnjega otroštva in odnosa starš - otrok. Graditelj tega odnosa pa so starši, otroci samo sledijo.

boom_boom......ne bi ti priporočila psihiatra, bi se pa na tvojem mestu pozanimala, kje potekajo delavnice za krepitev zdrave samopodobe ali kej na to temo, in se jim pridružila. Ponavadi gre za skupinske terapije, ki so v tvojem primeru (nesamozavest) bolj uspešne od individualnih.

[majamajci]

loti se sportat, ko bos vidla rezultate na sebi bos tudi samozavest dobila...

jst sm bla tudi zelo nesamozavestna, ko sm bla mlajsa, pol z leti pa se je spremenilo...

[PIAMEGLIC]

Pia, kaj pa meniš o tistih ljudeh, ki se naslajajo nad problemi drugih?

In da, problem negativne samopodobe izhaja iz zgodnjega otroštva in odnosa starš - otrok. Graditelj tega odnosa pa so starši, otroci samo sledijo.

boom_boom......ne bi ti priporočila psihiatra, bi se pa na tvojem mestu pozanimala, kje potekajo delavnice za krepitev zdrave samopodobe ali kej na to temo, in se jim pridružila. Ponavadi gre za skupinske terapije, ki so v tvojem primeru (nesamozavest) bolj uspešne od individualnih.

jaz nimam težav s samopodobo in samozavestjo,
sm se mi zdi pa neumn starše krivit za svojo nesamozavest, ponavad hočjo
le dobr otrokom, noben pa ni idealen, tud mi ne bomo kot starši...

[GumSpirit]

^^ s tem se pa ravno ne strinjam. Je res, da večino staršev želi svoje otroke kar najbolje vzgojiti ipd. ampak, če so sami nesamozavestni, nekomunikativni je velika verjetnost, da bo tudi njihov otrok tak, saj jih mi nevede posnemamo, ker so nam neki vzorniki. Zato menim, da je nekaj te ''krivde'' za nesamozavest tudi na njih.

[barbie_girl_85]

Kako vplivajo starši na samozavest?

http://www.babybook.si/razvoj-otroka/ot ... priznanje/

http://www.utrinek.si/samozavedanje-otrok

http://www.njena.si/druzina/otroci-in-v ... troka.html

http://www.jana.si/druzina-in-dom/eva-k ... vesti.html

Pia, preden boš mama priporočam malo branja, ker misliti, da vse veš in da je zadosti, da želiš otroku dobro, ni dovolj. Tudi ljubeči starši delamo napake, in manj jih je, če se tega zavedamo...

No, dam samo en odlomek, da ne boš vsega brala.... Na otrokovo samozavest vplivamo že s samo formulacijo stavkov...
Grdega vedenja, izsiljevanja, jezikanja in podobnega seveda ne smete dopustiti, pomembno je le, da se stvari lotite na pravilen način. Nanj se ne spravljajte z besedami, kot so: ˝Spet nisi pospravil igrač! Kako si len!˝ S tem boste namreč dosegli ravno nasproten učinek. Otroka boste ponižali, kar bo ponotranjil in se bo odražalo v njegovem vedenju v prihodnosti. Namesto tega raje uporabite besede: ˝Ali misliš, da so igračke vesele, če takole ležijo na tleh? Jih ne slišiš, kako jokajo?˝ Ko jih pospravi, ga pohvalite, kako je priden, ker je lepo poskrbel za svoje stvari. S tem ga boste privadili na red ter vplivali tudi na njegovo samospoštovanje.

Otroka nikoli ne primerjajte z drugimi. Jemljite ga kot enovito celoto in se vsak trenutek zavedajte njegove posebnosti. Izjave, kot so ˝Tvoj bratec je že včeraj očistil kolo, od tebe pa še vedno nič! Sošolka Ana ima pa boljše ocene kot ti!˝ so popolnoma neprimerne, čeprav jih na žalost – hote ali nehote – uporablja velika večina odraslih. Poskusite se jim izogibati, saj učinkujejo enako, kot če otroka kritiziramo. Dobi namreč občutek, da je manj vreden, da nobene stvari ne naredi dovolj dobro, kar ima lahko različne vedenjske posledice

[PIAMEGLIC]

očitno mam idelane starše..

[minnie.]

ok, še moje mnenje.. punca se definitivno ne smili sama sebi. sama sem imela identične težave. pomoči nisem iskala dokler posledice niso bile prevelike- v meni se je razvila socialna fobija ( strah pred ljudmi, ponižanjem, razočaranjem, misliš si, da nisi vreden ljubezni, da vse narediš narobe). in ob takem razmišljanju sem se začela izogibati družbe, dokler stvari niso šle predaleč. nato sem bila hospitalizirana. in kaj mislite da so me psihologi in psihiatri najprej vprašali? kakšno je bilo moje otroštvo! sama sem takoj odgovorila da super, ampak ko so začeli vrtat v moje otroštvo, sem se začela zavedat, da največje travme nastanejo prav takrat. in se strinjam, vsak starš želi svojemu otroku le najboljše. ampak nekateri tega ne vedo pokazat. sama jih ne obsojam, ker mi pomenijo vse, obenem pa se zavedam, da je pomankanje ljubezni iz otroštva največji razlog za mojo slabo samopodobo in občutek, da nisem vredna ljubezni. tudi mene nekateri obsojajo da sem sebična, da se smilim sama sebi, tudi fantje so poleg mene obupali in šli naprej. ampak sama vem, da nisem takšna in da je to travma, ki jo moram nekako rešit. tak da boom_boom*, super bi blo če bi se obrnila na kakšnega psihologa, prebrala kakšno psihološko knjigo..
vso srečo in čim več ljubezni ti želim.

[LaDolceVita]

tuki sem se pa zlo najdla...ko sm brala opis, ko da bi sebe poslušala...sem mela še do nedavnega te probleme z nesamozavestjo, mislm sj sm še vedno, verjetno nikol ne bom samozavestna, ampak je pa zdj velik bolše. mela sem fanta k mi je dal vedt da me obožuje, tud sedanji fant mi daje komplimente, in postopoma se mi je samozavest dvignla...počasi ampak bo

[polly-polly]

vsak starš želi svojemu otroku le najboljše. ampak nekateri tega ne vedo pokazat. sama jih ne obsojam, ker mi pomenijo vse, obenem pa se zavedam, da je pomankanje ljubezni iz otroštva največji razlog za mojo slabo samopodobo in občutek, da nisem vredna ljubezni.

To je tko resnično. Starši nas imajo najraje na svetu, ampak preprosto tako kot vsi ljudje delajo napake in tisti, ki smo bolj občutljivi, lahko kasneje občutimo hude posledice.

Nikakor jih ne smemo obsojat (čeprav od začetka, ko se lotiš raziskovanja svojih težav, jih in jih tudi kriviš), ampak jih moramo razumeti, da so dali najboljše kar so lahko in da tudi mi nismo/ne bomo popolni. Res ti odleže, ko oprostiš oz. pustiš to preteklost za sabo.

Pa sploh ne gre za pomanjkanje ljubezni, ampak za neprimerno (prešibko) izkazovanje.

[boom_boom*¸]

Helou

Berem malo svoje stare teme, se zgražam in ... brišem

LP

[Tonja]

well... Evelyn, hvala...

Sam moje težave tud približno niso podobne telim...

Lej... punca v prvi temi se ne zna postavit zase. Teh problemov ksreči več nimam.

Kot že naslov teme pove, sem zelo nesamozavestna.
Imela sem direkt butaste izjave, sploh se nisem znala postaviti zase.
To je sedaj mimo, a v četrtem letniku gimnazije sem še vedno prepričana, da me ne more imeti nihče rad. Pa se mi ne dogaja to samo s fantom, tudi prijateljev nimam prav veliko, ker sem za vsakega prepričana, da ga nisem vredna, da sem slaba oseba in imam nasploh velik manjvrednostni kompleks.

Kar se druge teme tiče... težav s komunikacijo nimam.

Zato včasih znorim čisto brez razloga. Fanta naderem, da me nima rad, ker se ni oglasil na telefon, s prijatelji se sprem, ker se zafrkavajo na moj račun.

Si prepričana ali se samo prepričuješ?
Deklina, bo treba razčistit! Začet verjet vase! In se nehat ozirat na druge! Ker nihče drug te nebo imel rad, če ne boš imela rada SEBE! In ko boš imela rada sebe, se bo to tudi izražalo na tebi in tudi zafkancijo boš lažje sprejela, se morda celo sama pošalila zraven.
Drugi ljudje NISO merilo, TI si merilo, kajti TI si ZASE najbolj pomembna! .
In pri tej zadevi ni pomembno iskat, kdo je kriv, da je tako kot je, ampak je potrebno poiskati rešitev. Čeprav vem, da je s prstom kazati na drugega precej lažje, ampak ni pa prav!

[emanuela]

očitno mam idelane starše..

Če bi bili idealni, bi te naučili pisati vsaj pribl. razumljivo.
Se pa strinjam s Tonjinim zadnjim postom.