Neambiciozen fant

[*Abby**]

Carrie: Gledat filme ni nujno pasivno opravilo, četudi niso ...kaj že? Dokumentarci, aha. Po možnosti na National geographic. Marcel Štefančič in Slavoj Žižek najbrž precej časa preživita ravno med gledanjem filmov. Pa sta to neambiciozna in neuspešna človeka? Seveda pa najbrž ne gledata Gossip girl in Hangover 1,2,3, .... 1129!

Ampak ne; to je slabše, kot če greš teč in meditirat v park. In seveda manj poučno in barvito.

In ko napišeš nekaj takega, kot je to, da je nekaterim mogoče izziv že vstat iz postelje, ampak da to ni nujno nič slabše od Tvojega življenja, sporočaš ravno to, kako si misliš natančno to: da si boljša od takih ljudi. Verjetno pri tem ne pomisliš na to, da je mogoče oseba, ki ji je izziv vstat iz postelje mogoče v resni depresiji ali pa ima raka npr. in ji je to, da vstane res neizmerno težko.

[carrie_]

Jaz verjamem v raznolikost, in ničesar ni dobro, kar je pretirano. Z ničimer torej ne gre pretiravat, ne s filmi, ne z igricami, tud z dokumentarci ne, tud z delom ne, tud s sproščanjem ne

Ko maš otroka, imaš možnost, da mu daš tv in naj gleda risanke, ali pa se zavzameš in mu vsak dan pokažeš nekaj novega, ga pelješ ven, mu omogočiš najrazličnejše izkušnje. TV in rač. pač naredita otroka pasivnega in tudi možgani so na "stand-byju", če lahko tako rečem, z odraslim človekom pa ni nič drugače, čez čas pade sposobnost koncentracije in kreativnosti...

Nisem želela sporočat, da menim da sem "boljša od tega". Napisala sem, da nimam pravice sodit, da sem boljša ali slabša, in to dejansko mislim. Vsak človek ima izbiro zase, ti, ki si pa tko postavljaš za tistega, ki ne more vstati zjutraj iz postelje zaradi depresije (in ja, sem pomislila na to, ravno ko sem pisala tisti stavek), pa razmisli: misliš, da tak človek ne bi želel spremeniti svojega življenja, misliš, da tak človek ne ve, da ima dejansko probleme in ja - dejansko slabšo kvaliteto življenja - vendar je razlika v tem, da se tak vsaj zaveda, da nekaj ne štima, in verjetno čez čas tudi poštima stvari, ker jih hoče.

Medtem, ko če meniš, da je tvoje življenje brez napak in uživaš (se velikoo sproščaš pred tv-jem in to ), mirno padeš v odvisnost od igric, v vmesnem času, punca te pusti , in tebi ni nič jasno, kako pa to , saj vendar ni nikjer nobenega problema bilo - vsaj ne preveč očitnega

[*Abby**]

Gledati filme ali pa gledati TV že v osnovi ni enako, ti pa to enačiš. Gledat dober film je enakovredno ogledu dobre gledališke predstave in meni se ne zdi ne eno ne drugo stran vržen čas. Vsekakor je to, da pogledaš dober film in potem debatiraš o njem vsaj toliko produktivno kot to, da greš teč. (Po mojem mnenju dosti bolj, ampak to je že res subjektivno mnenje.)

Jaz v nasprotju s teboj verjamem v poglobljenost, te pa s tako opevano raznolikostjo ne moreš doseči.

TV in računalnik sta samo pripomočka in če ju znaš prav izkoristit sta lahko enako koristna za otroka kot sprehod/branje pravljice. To, da otroka ''pelješ ven'' ni nujno dobro preživljanje prostega časa z njim. Nasprotno: cel kup mamic vidim, ki imajo otročke poleg sebe in telefon na ušesu. Blazno dobro za otroka, res. Je pa ''na zrakcu''.

Itak je otrok nekaj drugega kot zrel odrasel človek, to nikakor ni isto! Ogtroku moraš ponudit čim več dejavnost, med tem ko se od odraslega pričakuje, da bo čim bolj poglobljen, torej ne razpršen na mnoge strani. Kar pomeni, da na delovnem mestu počne nekaj kar ga izpolnjuje in preživlja prosti čas v povezavi s tem področjem. Se zavedam, da žal ne velja za večino ljudi.

Na neki točki vsak depresiven človek spozna, da ima težave, to je dejstvo, ampak ni pa nujno, da hoče spremenit svoje življenje v razpršenost različnih dejavnosti. Mogoče je pa depresiven, ker je ugotovil, kako površen je ta svet.

[carrie_]

Če delaš na raznolikosti, ne pomeni da si razpršen, površen ali nepoglobljen. Si pa bogat v izkušnjah, kar deluje antidepresivno nase in na druge pod pogojem, da nisi preveč poln samega sebe, ampak znaš ostati skromen.

Ja, obstajajo dobro filmi, tudi jaz kdaj kakšnega pogledam (ampak v kinu zelo redko najdem kaj pametnega), tudi med TV serijami obstajajo dobre (čeprav je to subjektivno, kaj je dober film/nadaljevanka/gledališka predstava (tudi niso vse dobre). Recimo, da je zame dober film tisti, ki mi da misliti, ali je zelo estetski, ali pa mi da neko drugačno perspektivo sveta.

[s0nckic4]

meni je pa dober film tak, kjer mi ni treba razmišljat. pogledam, se nasmejim, sprostim, pozabim in grem dalje.

jaz pri sebi opažam, da imam obdobja ko preživljam prosti čas 'pasivno' in obdobja ko ga preživljam 'aktivno'. se lepo izmenjujejo. ko se naveličam 'pasivnega' se začnem it 'aktivno' in obratno. in ne razumem ljudi, ki so izmozgani in utrujeni, khrati se jim pa dan preživet v postelji ob serijah, filmih ali pa ob romanu zdi stran vržen dan. in glede na mojo okolico nimam občutka da so vedno aktivni ljudje v lajfu uspešnejši od občasno (prostočasovno) pasivnih.

se oproščam za tak odziv carrie. ampak spominjaš me na novobne finoče, ki prezirajo vse kar je mainstream in popularno. vse mora imeti globlji pomen, vse mora bit specialno, nekaj kar zagovedana množica ne razume. ker oni so deep in def niso ovce. potem pa na skrivaj doma gledajo chick flicks in poslušajo severino ipd. pa jih je sram priznat

[carrie_]

Priznam, zadnjič sem gledala Ledeno dobo 4, ampak je bilo pod prisilo
Se pa ob takih filmih res počutim, kot da nimam možganov, ampak če me vsaj nasmejijo je vse dobro Sama imam pa rada bol "težke filme. " Tale film je zadnji, ki mi ga je preneslo, ampak ga še nisem gledala, tako da nimam pojma, ali je dober http://www.imdb.com/title/tt0362269/ .

[*Abby**]

Carrie: Nemogoče je ''delati na raznolikosti'' (kar po tvoje pomeni it na paintball, seksat, it kolesarit, pogledat dokumentarec in it na pico) in biti hkrati poglobljen. Enostavno zato, ker če se ukvarjaš z eno zadevo v službenem in prostem času, na tej stvari veliko delaš, o njej ogromno izveš in pridobiš mnogo izkušenj, ki pa hkrati niso ''malo od tu in malo od tam''. In ne vem, kakšne izkušnje pridobiš v preživljanju prostega časa, kot ga navajaš ti v enem od prejšnjih postov. Samo analiza dokumentarca se mi zdi v tej smeri, nič drugega.

V kinu? No, če s tem meriš na Kolosej in Tuš kino, potem te razumem, tam ni ''kaj pametnega''. Če si v Ljubljani ali Celju (najbrž tudi v Mariboru, samo tam žal ne poznam), je nekaj tudi kvalitetnih kinodvoran, kjer vrtijo top filme. (Pa ne, Amélie ni top estetski film). V slovenskih gledališčih je malo res kvalitetnih predstav, vsaj jaz jih v zadnjih letih nisem našla dosti, ki bi me navdušile. Žal.

Kar se tiče nadaljevank; Kaj pa ti gledaš, carrie? Seveda jih je dosti, ki so res nekaj posebnega in so res dobre (mene trenutno (znova) navdušuje The Black Adder), ampak se mi zdi čisto simpatično kdaj pogledat HIMYM.

Zanimivo se mi zdi, kako potem k ''pasivnemu'' preživljanju prostega časa pade tudi branje, ki je seveda mentalno lahko precej bolj aktivna zadeva kot karkoli pri čemer skačeš in se premikaš tako ali drugače. In kaj bereš, carrie?

[carrie_]

Sem dala snemat Black Adderja prvo sezono, me zanima R.Atkinson kot "the prince" . HIMYM imam že nekaj časa sneto, ampak še ni blo časa za pogledat, sem pa slišala da je res fina, ja.

Nekaj časa nazaj sem gledala Curb Your Enthusiasm, zelo dobra serija se mi je zdela Pod Rušo, od knjig pa trenutno berem strokovno literaturo, prejšnji teden sem prebrala zbirko Sartrejevih dram, čaka me Goethejev Faust, ki sem ga sicer že enkrat prebrala, pa bi ga rada spet.

Branje knjig in gledanje Tvja se zelo razlikujeta, namreč branje dosti bolj aktivira možgane kot TV. O tem je dosti raziskav, si ne zmišljujem nekaj na pamet. Ko bereš, moraš najprej "dekodirat" črke, in vse kar je napisano si moraš predstavljati - nobena slikica ni vnaprej ustvarjena, kot pri filmu, ki vse naredi za gledalca.

[*Abby**]

Že kar povem: druga sezona je dosti dosti boljša od prve, pri vsem skupaj je bistveno, da poznaš ang. zgodovino. Drugače pa bi ti lahko mogoče bil všeč Coupling.

Jaaaaaaa, CYE je meni tako super! Fino postmodernističen, nič podobnega nisem nikoli gledala, če ti je bil všeč, potem mogoče poglej še Black Books.

HIMYM je pa tipična ameriška serija, ki vsekakor nima nobene visoke vrednosti, je pa simpatičen ponaredek Friendsov, prva sezona je fina.

Klasika torej, m? Če ti je Faust všeč, potem preberi mogoče še Mefista od Klausa Manna (obstaja tudi film), Dr. Faustusa od Thomasa Manna, Baltaragisov mlin in Mojster in Margareta od Bulgakowa.

No, odvisno pač na katerem nivoju počneš eno ali drugo. Če ti bereš filozofske eseje ali pa recimo Seznam prešuštnic od Plicha je to seveda v osnovi bolj zahtevno, kot če gledaš še Archeo od Cvitkoviča (estetika na vrhuncu, zakon film), ampak če pa gledaš dober film je pa to vsekakor bolj aktivno dejanje kot branje šunda kot je npr. tista zelo izposojana Julie Nevemkakosepiše. Pa še to je pomembno ali bereš samo za užitek ali pa poglobljeno in ali tako oz. drugače gledaš film.

[jullia_]

Jaz ne poznam nobene redno zaposlene osebe, ki bi v prostem času ves čas histerično skakala naokrog in stremela k samorealizaciji preko najrazličnejših aktivnosti. Mislim, v živo ne poznam nobenega takšnega človeka, papir in računalniški ekran pač preneseta vse.

Ko po 10 urah prideš iz službe, se ti pač ne da gledat nekih blazno zakompliciranih filmov, stanovanja belit ali se učit mandarinščine. Mogoče kdaj pa kdaj, vsekakor pa ne vsak dan.

[*Abby**]

^^ Julija, saj to je razlog, da bi naj skozi vso zgodovino obstajalo samo par oseb (toliko, da se jih prešteje na prste), ki so dosegle stopnjo samoaktualizacije.

[Džeki]

Ja, obstajajo dobro filmi, tudi jaz kdaj kakšnega pogledam

Ti kdaj kakšnega pogledaš, jaz pa se potrudim, da skoraj vsak dan pogledam kak vrhunski film, če je le čas. Slabih filmov sploh ne gledam. Zato prihaja do nerazumevanja.

Po blazno napornem dnevu pa pogledam raje fuzbal tekmo.

Mene recimo tak film:

http://www.imdb.com/title/tt0072443/

..možgansko in miselno zaposli bolj, kot branje povprečnega romana.

In ja, meni je gledanje takih filmov užitek. ne vem, zakaj bi bilo tako preživljanje prostega časa kaj slabše od recimo pohajkovanja po trgovinah.

[*Abby**]

^^ Mogoče bi pa kdaj lahko prebral še kakšen vrhunski roman. (Nisem gledala linkanega filma, zato pač ne bom komentirala ali je res vrhunski ali ni, se mi pa zdi obetaven. )

Sicer pa že nehaj s temi kavami in pohajkovanji po trgovinah, ker vsi očitno ne pašejo v te tvoje škatlaste okvije in carrie ni nikjer pisala o tem, da se ji zdi šopingiranje aktiven način preživljanja prostega časa.

[Džeki]

Vrhunski roman? Mi kaj priporočaš? Mann, Bulgakov, ali kaj že ponujaš, to je že zdavnaj prebrano. Tudi Tolstoj, Dostojevski.. Jaz sem že nekaj časa na svetu, he he.

Romanov ne berem več, če pa že, pa v tujem jeziku, da vadim jezik.

Mi je pa všeč vzeti v roke kdaj kakšno dramsko delo, esej..

[*Abby**]

^^ ''Priporočala'' sem romane s faustovsko tematiko, ker je carrie napisala, da ji je Faust zelo všeč. Sicer pa stavim, da Klausa Manna nisi bral, torej roman Mefisto. Pa tudi Baltaragisovega mlina sigurno nisi bral ... tako da mi ne z nekimi ''Manni in Bulgakowi, ki jih že imaš vse preštudirane''

Pojma nimam kaj bereš sigurno je zelo dober roman Seznam prešuštnic od Jezrya Pilcha (če hočeš brat original, potem se lahko ob tem naučiš še enega tujega jezika, razen če že znaš poljsko), morda roman Mag od Johna Fowlesa, Pozno je, ne morem dihati od Maria Wirza, Adam in Evelyn od Inga Schulza, pa še: Petre M. Andreevski Poslednji vaščani in
Alain Robbe-Grillet: Sentimentalni roman.

Ne bereš pa zato, ker se ti zdi brezveze, ker je film navsezadnje lažje pogledat in ker od Dostojevskega nisi dobil nič drugega kot to, da lahko zdaj rečeš, da si ga prebral. Tisti, ki dojamejo Dostojevskega nikoli ne nehajo brat.

No, evo, če bereš eseje, preberi Fowlesa (imajo v knijžnicah vse v originalu), potem pa še njegove eseje: Wormholes, Essays and Occasional Writings. Od dram pa mogoče Vse zastonj! Vse zastonj! od Daria Foa, ni vrhunsko, je pa okej in hkrati nekaj, kar te bi utegnilo zanimat.