Ne znam živeti naprej ...

[Rollin #3]

ne bos. ce ne prej pa ko ti bo en drug vsecen tip rekel da si mu vsec bo vse ok.

[koalicaa]

Samo je že pet mesecev od tega, kar sva se razšla pa še kr ne morem videt drugih tipov.
Se ne počutim, da bi lahko bila komu več kot prjatlca in tut ne vem, če se kdaj bom. Medtem ko je on o drugih puncah razmišljal že medtem ko je bil z mano in bog ve, kako mu zdaj dogaja s temi ženskami
Sploh ne vem, če bom še kdaj lahko imela koga rada

[s0nckic4]

NEHAJ MISLIT NANJ!

prisili se, da ne boš mislila nanj. zaposli se. pojdi v družbo in spoznaj nov folk. verjamem, da ti ni do tega, ampak se prisili. bolj ko misliš nanj in ga ohranjaš v spominu, dlje bo trajalo.

[koalicaa]

Enostavno ne morem več!
Ne gre več nikamor.
Zdi se mi kot da živim v njegovi senci. On se sedaj na faksu kaže kot oh in sploh fant, je prijazen do vseh v ekipi in mi gre na bruhanje, ker vem koliko je imel za povedati čez vsakega, kakšne budale so. Sedaj je pa cel prijazen in enostavno ne vem, al se je res tolk spremenil v teh 4 mesecih?
Kako naj grem potem jeseni zopet na faks in gledam, kako je on fajni in dober in dejansko popoln? Nisem tolk močna, da bi ga sedaj sprejela takega, ne morem, ker vem, da bi me potem vrglo nazaj in bi pozabla vse grde stvari in želela bit z njim. Že sedaj jih kar pozabim.
In res tako boli, da se je verjetno res spremenil, boli..
Vem, da sem grozna, ampak mi je bilo težko, ko sem slišala, kako je naredil že skoraj vse izpite in sedaj je šel čez poletje v tisti kraj na svetu, kamor sma nameravala skupaj... Pa bi mi blo grozno, če bi se mu kaj slabega zgodilo ampak v meni se je začelo nabirati toliko jeze, ki je prej, ko bi jo mogla čutiti, nisem čutila, da sem enostavno jezna na njega in ga nočem videt niti slišat, sploh pa ne kaj dobrega o njemu...
Kaj naj naredim, da ne bom tega, da mu gre zelo dobro, vzela kot slabo?
To boli, ker ko je bil z mano pa ni bil dober do mene, sedaj je pa čisto drugačen... Kot da sem iz njega povlekla najslabše stvari in sem slabo vplivala nanj
Ne vem, ne morem ga spustit... Tudi jaz bi lahko šla na to potovanje.. Ampak v glavi imam, da karkoli nrdim ni dovolj dobro in da je samo tam fino, kjer je on. Res ma takšno karizmo in takoj prevzame človeka.
Ne vem kaj naj naredim, ker se počutim grozno, glede izgleda, glede faksa, glede sebe cele kot sem.. morm res shujšat, da se bom počutla sprejeto med ljudmi?
začela sem se zapirat in ničesar več ne čutim, sam ogromno bolečino v ozadju... In ne morm več živet v njegovi senci in gledat, kako je on fajni, medtem, ko je mene sram it na faks, ker se počutim preslabo in nezanimivo.
Mogoče se je pa res spremenil in ni več takšen... Ampak to boli, mene močno boli in ne vem, kam naj s to bolečino, da prej pa ni bil ttakšen.
Vesela bi bla vsakega odgovora..

[Laika]

Normalno je, da se počutiš grozno. Tudi jaz imam včasih občutek (ker se fant do mene tako obnaša) da sem samo slabo mu naredila. Sploh, ker me tudi njegova mama bolj težko sprejme. Ampak jaz vedno kadar pomislim "joj, kako lepi trenutki in blablabla" se spomnim kaj vse mi je počel in postavim mejo. Spomni se kaj vse ti je delal. Čez to boš morala iti.

Omenila si hujšanje... Poglej, če se v svojem telesu (postavi) počutiš okej ne hujšaš. To bi naj ljudje počeli zase, ne za druge. Torej naredi nekaj zase. Razumem, da se počutiš brezveze tako v sebi kot zunanjost, ampak morda bi ti spremembe pomagale.

Jaz sem s tem fantom še vedno, samo da imam jasno začrtane meje in ve, da me ne more več vleči za nos kakor mu paše. Pomaga tudi sprememba barve las ali pa shopping - vsaj meni je pomagal.

[maniac]

poišči si strokovno pomoč. ni mišljeno kot provokacija, ampak resen nasvet, ker imaš očitno hude težave s samopodobo.

[koalicaa]

Hodim na terapijo že skoraj eno leto, že medtem ko sem bila z njim, a ne čutim nobenega napredka.
Hvala za nasvete, ne vem, prevelik pritisk je zame, da bi sedaj še hujšala za deset kil in bla po ne vem kakšnim nadzorom, ne morem biti več tako kritična do sebe, sem bila že do sedaj pa tudi on me je kritiziral..

[delfinchek]

Če ne čutiš nobenega napredka, bi bilo morda smiselno, da zamenjaš terapevta?

[koalicaa]

Živjo!
Javljam se po šestih mesecih. Naredila sem vse preostale izpite, diplomo, si našla študentsko delo in se letos vpisala na magisterij že prej opravljene smeri.

Vendar se že en mesec počutim zelo slabo, psihično in fizično. Nimam nobene energije, volje, moči... Poskušam se prisilit športat, da bi se bolje počutila pa kmalu obupam. In ko ne opravim zastavljenega, se počutim še slabše. En mesec sem hodila na predavanja, sedaj pa že dva tedna ne hodim. Vse je zgubilo smisel. Nič več mi ni zanimivo. Zdi se mi, da me nič na tem svetu ne bi več navdušilo in da je vse brez smisla. Ne morem se več silit v stvari. Že tolikokrat sem se. Tudi ljudje... Prekinila sem s tike z vsemi razen z ožjo družino in eno prijateljico. Zdi se mi, da me nihče ne jemlje resno, da me ne spoštujejo in da sem jim na voljo le ko kdo rabi uslugo. Ne morem več.